- zavikati
- zavíkati (što) svrš. <prez. zàvīčēm, pril. pr. -āvši, imp. zavíči>DEFINICIJApočeti vikatiETIMOLOGIJAza- + v. vikati
Hrvatski jezični portal. 2014.
Hrvatski jezični portal. 2014.
zavíkati — (što) svrš. 〈prez. zàvīčēm, pril. pr. āvši, imp. zavíči〉 početi vikati … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zavíkati — am tudi víčem dov. (ȋ) 1. oglasiti se z visokim glasom: kanja, sova zavika 2. star. zakričati, zavpiti: od veselja je zavikal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zavikivati — zavikívati (što) nesvrš. <prez. zavìkujēm, pril. sad. zavìkujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. zavikati ETIMOLOGIJA vidi zavikati … Hrvatski jezični portal
pòzvati — (koga, što, se) svrš. 〈prez. pozòvēm (se), pril. pr. āvši (se), imp. pozòvi (se), prid. trp. pòzvān〉 1. {{001f}}glasno zazvati; zavikati na koga da dođe 2. {{001f}}a. {{001f}}uputiti kome poziv [∼ na sastanak] b. {{001f}}uglaviti za koga da dođe… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zadèrati se — (∅, na koga) svrš. 〈prez. zàderēm se, pril. pr. āvši se, prid. rad. zȁderao se〉 naglo se oglasiti vrlo jakim glasom; zavikati, zaurlati … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zavikívati — (što) nesvrš. 〈prez. zavìkujēm, pril. sad. zavìkujūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}zavikati{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pozvati — pòzvati (koga, što, se) svrš. <prez. pozòvēm (se), pril. pr. āvši (se), imp. pozòvi (se), prid. trp. pȍzvān> DEFINICIJA 1. glasno zazvati; zavikati na koga da dođe 2. a. uputiti kome poziv [pozvati na sastanak] b. uglaviti za koga da dođe… … Hrvatski jezični portal
zaviknuti — zavíknuti (što) svrš. <prez. zàvīknēm, pril. pr. ūvši, imp. zavíkni> DEFINICIJA naglo (ob. prodorno ili vriskom) viknuti ETIMOLOGIJA vidi zavikati … Hrvatski jezični portal
zaderati — zadèrati se (Ø, na koga) svrš. <prez. zàderēm se, pril. pr. āvši se, prid. rad. zȁderao se> DEFINICIJA naglo se oglasiti vrlo jakim glasom; zavikati, zaurlati ETIMOLOGIJA vidi zaderati … Hrvatski jezični portal