zaskòčiti — (koga) svrš. 〈prez. zàskočīm, pril. pr. īvši, prid. trp. zàskočen〉 1. {{001f}}a. {{001f}}iznenaditi, preteći u namjerama; spriječiti, preduhitriti b. {{001f}}zaobilaženjem preteći; obići 2. {{001f}}skočiti, poskočiti 3. {{001f}}prekinuti u govoru … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zaskočíti — skóčim dov. (ȋ ọ̑) 1. skočiti, dvigniti se na koga v položaj, ki omogoča paritev: žrebec zaskoči kobilo / vulg. zaskočiti žensko 2. star. nepričakovano komu zastaviti pot, napasti koga: v gozdu ga zaskočijo razbojniki; zaskočiti sovražno vojsko … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaskákati — (koga) nesvrš. 〈prez. zàskāčēm, pril. sad. zaskáčūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}zaskočiti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
zaskakati — zaskákati (koga) nesvrš. <prez. zàskāčēm, pril. sad. zaskáčūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. zaskočiti ETIMOLOGIJA vidi zaskok … Hrvatski jezični portal
zaskočan — záskočan prid. <odr. čnī> DEFINICIJA koji se da zaskočiti ETIMOLOGIJA vidi zaskok … Hrvatski jezični portal
zakoráčiti — im dov. (á ȃ) 1. ekspr. iti, stopiti s širokimi, lenobnimi koraki: zakoračiti med žito, v morje; zakoračiti za sosedom / zakoračiti za nekaj metrov dalje // iti, stopiti sploh: hitro zakoračiti proti vasi ∙ ekspr. zakoračil je v štirideseto leto … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zaskòk — óka in ôka m (ȍ ọ, ó) 1. glagolnik od zaskočiti: zaskok krave / roparski, sovražnikov zaskok / zaskok zapaha 2. teh. del ključavnice, ki sprosti ali zatakne zapah: obrat ključa odmakne zaskok / ključavnica z več zaskoki … Slovar slovenskega knjižnega jezika