- živina
- živìna ž <G mn živínā>DEFINICIJA1. razg. domaće pernate životinje; živad, perad2. marva, stoka [živjeti, raditi kao živina kao marva, jako se mučiti i teško raditi]ETIMOLOGIJAv. živ
Hrvatski jezični portal. 2014.
živina
Look at other dictionaries:
živìna — ž 〈G mn živínā〉 1. {{001f}}razg. domaće pernate životinje; živad; perad 2. {{001f}}marva, stoka [živjeti, raditi kao ∼ kao marva, jako se mučiti i teško raditi] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
živína — e ž (í) 1. navadno večje domače živali, ki se redijo, vzrejajo zaradi gospodarskih koristi, zlasti govedo: živina muka, se pase; skidati živini; gojiti, rediti živino; krmiti, napajati živino; lepa, suha živina; čreda živine; imeti dvajset glav… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jivină — JIVÍNĂ, jivine (jivini), s.f. Animal sălbatic; fiară, dihanie, lighioană, jiganie; p. gener. vietate, fiinţă. – Din bg. živina. Trimis de cata, 12.11.2008. Sursa: DEX 98 JIVÍNĂ s. v. fiară. Trimis de siveco, 12.11.2008. Sursa: Sinonime jivínă … Dicționar Român
živinski — žìvīnski pril. DEFINICIJA razg. kao živina (2) ETIMOLOGIJA vidi živina … Hrvatski jezični portal
živad — žȉvād ž zb. <I ađu/ i> DEFINICIJA domaće pernate životinje [ova/ta živad]; perad, živina ETIMOLOGIJA vidi živina … Hrvatski jezični portal
hlév — a m (ẹ̄) stavba, prostor za bivanje domačih živali, zlasti večjih: spraviti živino v hlev / goveji, konjski, svinjski hlev; zadružni hlev / ekspr.: ves hlev je zamukal vsa živina v hlevu; hlev prinaša velik dobiček (goveja) živina / hlapec je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
jalovína — e ž (í) 1. plasti, kosi kamnine v premogu, rudah: izpirati, odbirati jalovino; odkopavati, odstranjevati jalovino; odvažati jalovino iz rudnika; kupi jalovine // metal. snovi v rudi, ki se ne dajo koristno izrabiti: karbonatna jalovina v svinčevi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pregnáti — žênem dov., stil. preženó (á é) 1. prisiliti koga, da zapusti določen kraj, prostor: veliko naših ljudi so med vojno pregnali; pregnali so jih v Srbijo; pregnati v taborišča // narediti, povzročiti, da kdo zapusti določen kraj, prostor; odgnati:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
želézen — zna o prid. (ẹ) 1. ki je iz železa: železen drog, kavelj; železni križi v oknu; sodi z železnimi obroči; železna blagajna, ograja; železne palice // železov: železna rja / železna ruda; železne spojine 2. ekspr. zelo močen, krepek: železne roke… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kvȁrc — m min. sastojak većine stijena Zemljine kore; silicij dioksid; kremen ∆ {{001f}}∼ lampa živina svjetiljka, svjetiljka na »živino svjetlo«; važna u medicinskoj terapiji ✧ {{001f}}njem … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
