zakašljati
Look at other dictionaries:
zakášljati — am dov. (ȃ) 1. sunkovito, glasno izdihniti zrak zaradi dražljajev v grlu, sapniku: ni smel zakašljati, da ne bi prebudil otroka; v zadregi zakašljati; glasno, močno zakašljati / ekspr. ni mogoče, je zakašljal 2. ekspr. dati kašljanju podobne… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kréhniti — em tudi krêhniti em dov. (ẹ ẹ̑; é ȇ) ekspr. 1. močno in hripavo zakašljati: krehnil je in v prsih ga je zbodlo // slabš. zakašljati: v zadregi je krehnil 2. dati močen, zamolkel glas: krehnili so vsi topovi hkrati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zakréhati — am dov. (ẹ̄) ekspr. 1. močno in hripavo zakašljati: bolnik, starec spet zakreha // slabš. zakašljati: da mi zdaj nihče ne zakreha 2. oglasiti se z močnim, hripavim glasom: divji petelin, šoja zakreha 3. reči, povedati z močnim, hripavim glasom:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nakàšljati se — svrš. 〈prez. nàkašljēm se, pril. pr. āvši se, prid. rad. nàkašljao se〉 kratko zakašljati, pročistiti grlo … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
nakašljati — nakàšljati se svrš. <prez. nàkašljēm se, pril. pr. āvši se, prid. rad. nàkašljao se> DEFINICIJA kratko zakašljati, pročistiti grlo ETIMOLOGIJA na + v. kašalj, kašljati … Hrvatski jezični portal
kašljucnuti — kašljúcnuti svrš. <prez. kàšljūcnēm, pril. pr. ūvši, prid. rad. kašljúcnuo> DEFINICIJA lagano zakašljati, usp. kašljucati ETIMOLOGIJA vidi kašalj … Hrvatski jezični portal
bolán — bólna o tudi ó [u̯n] prid. (ȃ ọ) 1. ki ima bolezen, ant. zdrav: bolan otrok; njegov oče je že dolgo bolan; že celo zimo leži bolan; videti je bolan; naredil se je bolnega; doma ima bolno mater; bolan na pljučih, na srcu; bolan na smrt, za smrt; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pokášljati — am dov. (ȃ) krajši čas kašljati: hodil je po gozdu ter tu in tam pokašljal // zakašljati: malo pokašlja in reče / pokašljala je, češ naj neha govoriti pokášljati se pog., ekspr. ne ceniti, ne upoštevati: pokašljam se na tako družbo; pokašlja se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pomenljív — a o prid., pomenljívejši (ȋ í) 1. ki je tak, da se da iz njega kaj spoznati, dojeti: odgovoril je s pomenljivim naglasom; pomenljiv nasmešek, pogled / obraz portretiranca je plastičen in pomenljiv / pomenljive sanje 2. knjiž. pomemben, važen: to … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skášljati — am dov. (ȃ) zastar. zakašljati: samo malo je skašljal, pa ga je že prebudil skášljati se pog., ekspr. povedati vse, zlasti kar koga teži, vznemirja: na sestanku se je skašljal; skašljati se nad kom; prim. izkašljati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
