valjenje

valjenje
váljenje sr
DEFINICIJA
izlazak iz jajeta
ETIMOLOGIJA
vidi valiti

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужна курсовая?

Look at other dictionaries:

  • valjênje — 1 a s (é) glagolnik od valiti1: valjenje skal; valjenje in vrtenje / poškodoval se je pri valjenju sodov v klet 2 a s (é) glagolnik od valiti2: valjenje jajc / naravno, umetno valjenje …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • valílnica — e ž (ȋ) 1. kraj, prostor, urejen za valjenje navadno piščancev: krmilnica in valilnica / valilnica za ptiče // obrat za valjenje navadno piščancev: farma ima svojo valilnico; iti po piščance v valilnico 2. agr. valilnik: položiti jajca v… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • valílnik — a m (ȋ) 1. agr. naprava za valjenje navadno piščancev z umetnim ogrevanjem: v valilniku izvaljeni piščanci / električni, umetni valilnik 2. rib. posoda s tekočo vodo za valjenje ribjih iker: polagati ikre v valilnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • gnézdo — a s (ẹ) 1. prostor, ki si ga pripravi ptica za nesenje jajc in valjenje: napraviti gnezdo; taščica si je začela spletati, znašati gnezdo; mladiči so že zleteli iz gnezda; lastovičje gnezdo; stanovanje je bilo kakor sračje gnezdo nepospravljeno,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • inkubátor — ja m (ȃ) 1. med. naprava s stalno toploto in vlago za vzrejo nedonošenih otrok: dvojčka so dali v inkubator 2. agr. naprava za valjenje z umetnim ogrevanjem, valilnik: v inkubatorju izvaljeni piščanci ◊ biol. naprava za gojenje mikrobov in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • jájce — a s (á) 1. z lupino obdana spolna celica z dosti hranilnih snovi, iz katere se razvije nov organizem, zlasti pri pticah in plazilcih: leči, odlagati jajca; mladiči se izležejo iz jajc; aligatorjeva, golobja, želvina jajca / kobilica izleže med… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klóčiti — im nedov. (ọ ọ̑) navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoši so skoraj vse leto kločile …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klókati — am tudi klóčem nedov. (ọ̑) 1. oglašati se z glasom klok: koklja je glasno klokala in vabila piščance // navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoš nič ne nese, spet kloka 2. dajati kratke, votle glasove, navadno pri… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kókati — am stil. kóčem nedov. (ọ̑) navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoši slabo nesejo, ker jih precej koka // oglašati se z glasom kok: koklja je glasno kokala in vabila piščančke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • léga — 1 e ž (ẹ) 1. način, kako je kaj nameščeno glede na svojo daljšo os in določeno ravnino: veja se je znebila snega in se vrnila v prejšnjo lego; hraniti steklenice v ležeči legi; pokončna, vodoravna lega; lega dlačic na tkanini / mišice držijo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”