petsto
Look at other dictionaries:
pétsto — štev. neskl., stil. pétsto pétstotih (ẹ̑) izraža število ali številko petsto [500]: cerkev je stara petsto let; v mesto je vdrl s petsto možmi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Dual (grammatical number) — Dual (abbreviated du) is a grammatical number that some languages use in addition to singular and plural. When a noun or pronoun appears in dual form, it is interpreted as referring to precisely two of the entities (objects or persons) identified … Wikipedia
Tólar esloveno — † Slovenski tolar en Idioma esloveno Moneda de un tóla … Wikipedia Español
spustíti — ím dov., spústil (ȋ í) 1. premakniti z višjega mesta, položaja na nižjega: spustiti svetilko nad mizo / spustiti dvižni most, zapornice; spustiti sidro; rolete, zavese še malo spusti / spustiti dvignjeno roko // narediti, da pride kaj z višjega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Slovene numerals — Cardinal numerals= Numbers such as ena, dve, tri, štiri, pet (one, two, three, four, five) are used to express amount. For example, po pošti smo vam poslali tri pakete ( We posted three packages to you ), ko dopolniš sedemindvajseto leto, dobiš… … Wikipedia
féniks — a m (ẹ̑) v egipčanski mitologiji ptič, ki se je vsakih petsto let sežgal in se znova rodil: slika feniksa; dvignil se je kakor feniks iz ognja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gŕlo — a s (ŕ) 1. zgornji, razširjeni del sapnika, v katerem sta glasilki: grlo jo boli; v grlu ga je dušilo; kronično vnetje grla / zapel je s hripavim grlom glasom / ekspr. zapelo je petsto mladih grl mladih ljudi // sprednji, srednji del vratu:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hipsométer — tra m (ẹ̄) teh. priprava za merjenje višinskih razlik ali nadmorske višine; višinomer: hipsometer je pokazal tisoč petsto metrov ♦ gozd. priprava za merjenje višine dreves … Slovar slovenskega knjižnega jezika
inkunábula — e ž (ā) biblio. knjiga, tiskana pred letom 1500, prvotisk: knjižnica ima okoli petsto inkunabul … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izpraševálec — tudi spraševálec lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) 1. kdor izprašuje: pokazal se je kot neutruden izpraševalec / pri ustnem anketiranju so izpraševalci obiskali nad petsto družin 2. kdor z vprašanji ugotavlja, preverja kandidatovo znanje: določiti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
