- priseći
- prìsēći (Ø, na što) svrš. <prez. -ēgnēm, pril. pr. -ēgāvši, prid. rad. prìsēgao>DEFINICIJAv. prisegnutiETIMOLOGIJAvidi prisegnuti
Hrvatski jezični portal. 2014.
priseći
Look at other dictionaries:
prìsēći — (∅, na što) svrš. 〈prez. ēgnēm, pril. pr. ēgāvši, prid. rad. prìsēgao〉, {{c=1}}v. {{ref}}prisegnuti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
priséči — séžem dov., prisézi prisézite; priségel priségla; nam. priséč in prisèč (ẹ) 1. na določen način dati zagotovilo o resničnosti v postopku izpovedanega: priča je prisegla; pismeno, ustno priseči / nekdaj priseči na sveto pismo, svoj meč / z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
priségnuti — (∅) svrš. 〈prez. prìsēgnēm, pril. pr. ūvši, prid. rad. priségnuo〉 položiti prisegu, zakletvu; priseći … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
prisăci — prisăcí, prisăcésc, vb. IV 1. (înv. şi reg.; în formele priseci, preseci)) a tăia. 2. (reg.) a sparge, a zdrobi. 3. (refl.; reg.; despre cereale) a se scutura (din cauza coacerii excesive); a se răscoace. Trimis de blaurb, 24.08.2008. Sursa: DAR … Dicționar Român
konjuracija — konjurácija ž DEFINICIJA 1. tajni dogovor o zajedničkoj akciji protiv koga ili čega; urota, zavjera 2. a. zazivanje svetaca, preklinjanje b. začaranost zbog uroka, zamađijanost ETIMOLOGIJA lat. coniuratio ≃ coniurare: zajedno priseći ≃ kon +… … Hrvatski jezični portal
prisegnuti — priségnuti (Ø) svrš. <prez. prìsēgnēm, pril. pr. ūvši, prid. rad. priségnuo> DEFINICIJA položiti prisegu, zakletvu; priseći ETIMOLOGIJA pri + prasl. *sęgati (rus. sjagát : dohvatiti, češ. sahati), lit. segti: pričvrstiti ← ie. *seg (skr.… … Hrvatski jezični portal
pokórnost — i ž (ọ) podrejanje oblasti, gospostvu koga: odrekati, priseči komu pokornost; od nje je zahteval pokornost; pokornost nadrejenim / to je storil iz pokornosti do svoje matere … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pridušíti se — ím se dov., pridúšil se (ȋ í) ekspr. 1. zakleti, navadno z besedami pri moji duši: ves jezen se je pridušil 2. priseči, zakleti se: pridušil se je, da knjige sploh ni imel v rokah; pridušil se je, da ni res … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripráviti — im dov. (á ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj ima vse potrebno, je v primernem stanju za kak namen: pripraviti mizo za kosilo, sobo za goste; pravilno pripraviti meso za pečenje; pravočasno pripraviti oder za predstavo; skrbno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
privériti se — im se dov. (ẹ ẹ̑) star. 1. zakleti, navadno z besedami pri moji veri: priveril se je in jezno odšel 2. priseči, zakleti se: priveril se je, da tega ni rekel … Slovar slovenskega knjižnega jezika
