pripòmoći — svrš. 〈prez. pripòmognēm, pril. pr. āvši, prid. trp. pripòmognūt〉 pružiti kome pripomoć, novcem, radom, materijalom, strojem, alatom itd.; olakšati izvršenje posla, umanjiti izdatke i sl … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pripomôči — mórem dov., pripomógel pripomôgla (ó ọ) v nedoločniku, sedanjiku in deležniku na l skupaj s čim narediti, povzročiti, da se kaj uresniči, doseže: tudi vi nam lahko pripomorete do zmage, da zmagamo / slabe razmere so pripomogle k taki odločitvi / … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripomóč — i in í ž (ọ̑) zastar. 1. pomoč: brez tuje pripomoči ne more vstati / strokovna pripomoč / prinesti komu pripomoč v denarju 2. pripomoček: uporabi vse pripomoči, da se to ne zgodi ● zastar. edina pripomoč je bila, da na to ni več mislil izhod,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pripomágati — (komu) nesvrš. 〈prez. pripòmāžēm, pril. sad. ážūći, gl. im. ágānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}pripomoći{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
adjutum — adjútum m DEFINICIJA pomoć, pripomoć (u naravi); adjuvat, potpora, doplatak, plaća ETIMOLOGIJA lat. adiutum ← adiuvare: pripomoći ≃ ad + iuvare: pomoći … Hrvatski jezični portal
pripomagati — pripomágati (komu) nesvrš. <prez. pripòmāžēm, pril. sad. ážūći, gl. im. ágānje> DEFINICIJA v. pripomoći ETIMOLOGIJA vidi pripomoć … Hrvatski jezični portal
aktívnost — i ž (ȋ) dejavnost, delovanje: sovražne čete so povečale aktivnost; zanj je značilna borbena aktivnost; živahna diplomatska aktivnost; družbena, gospodarska, politična aktivnost; psihična aktivnost; literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dopomôči — mórem dov., dopomógel dopomôgla (ó ọ) redko pomagati, pripomoči: dopomoči komu do pravice … Slovar slovenskega knjižnega jezika
doprinêsti — nêsem dov., doprinésel doprinêsla (é) 1. publ. pripomoči, pomagati, prispevati: konferenca je doprinesla k razumevanju problemov; s svojo dosledno borbo je mnogo doprinesel k zmagi; s svojim delom so veliko doprinesli skupnosti / doprinesti svoj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
konsolidácija — e ž (á) knjiž. utrditev, okrepitev: skrb za notranjo konsolidacijo države; konsolidacija položaja / pripomoči h konsolidaciji v Evropi / izvesti konsolidacijo ◊ fin. združitev več starih dolgov v enega; sprememba kratkoročnega posojila v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika