podvojiti

podvojiti
podvòjiti svrš. <prez. pòdvojīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. pòdvojen>
DEFINICIJA
1. podvostručiti, udvojiti
ETIMOLOGIJA
po- + v. dva

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужен реферат?

Look at other dictionaries:

  • podvòjiti — svrš. 〈prez. pòdvojīm, pril. pr. īvši, prid. trp. pòdvojen〉 1. {{001f}}podvostručiti, udvojiti 2. {{001f}}{{c=1}}v. {{ref}}razdvojiti{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • podvojíti — ím dov., podvójil (ȋ í) napraviti kaj dvakrat tolikšno: letos je podjetje izgubo podvojilo; s tem so podvojili stroške prevoza; cene so se podvojile // ekspr. pomnožiti, povečati: sovražne čete so podvojile aktivnost; tako si bo delo še podvojil …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • razdvojiti — razdvòjiti svrš. <prez. ràzdvojīm, pril. pr. īvši, prid. trp. ràzdvojen> DEFINICIJA 1. (koga, što, se) razdijeliti, razvrstati na dva dijela (predmete, različite plodove itd.); podvojiti 2. (se) odijeliti, pregraditi (prostoriju) 3. (se)… …   Hrvatski jezični portal

  • podvojenost — pòdvojenōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA stanje onoga koji je podvojen ili svojstvo onoga što je podvojeno ETIMOLOGIJA vidi podvojiti …   Hrvatski jezični portal

  • aktívnost — i ž (ȋ) dejavnost, delovanje: sovražne čete so povečale aktivnost; zanj je značilna borbena aktivnost; živahna diplomatska aktivnost; družbena, gospodarska, politična aktivnost; psihična aktivnost; literarna aktivnost preroditeljev / aktivnost… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • napòr — ôra m (ȍ ó) velika uporaba, pritegnitev človekovih moči za opravljanje česa: hud napor obremenjuje srce; premlad je še, da bi vzdržal tak napor; za tako delo je potreben velik napor; ekspr. z nadčloveškim naporom je opravljal naloženo delo;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • podvojítev — tve ž (ȋ) glagolnik od podvojiti: podvojitev cen, stroškov / potrebna je podvojitev pazljivosti ♦ lingv., lit. zaporedna ponovitev glasov, zlogov ali besed …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stáva — e ž (ȃ) 1. dogovor, da tisti, čigar trditev ni pravilna, dá določeno stvar, plača določeni znesek: stava še zmeraj velja; skleniti, sprejeti stavo; za stavo je spal zunaj; neveljavna, poštena stava / dobiti, izgubiti stavo // kar dá, plača tisti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vlóžek — žka m (ọ̑) navadno s prilastkom 1. kar je v kaj vloženo: prstan s smaragdnim vložkom; zapolniti špranjo z vložkom iz penaste gume / grafitni vložek za svinčnik; higienski vložek vpojna blazinica, ki jo uporabljajo ženske v času (mesečnega)… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”