pobrisati

pobrisati
pòbrisati (što) svrš. <prez. -išēm, pril. pr. -āvši, prid. trp. pòbrisān>
DEFINICIJA
brisanjem očistiti, ob. vlažnim predmetom (krpom, spužvom) gornju površinu čega [pobrisati stol; pobrisati pod]
ETIMOLOGIJA
po- + v. brisati

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • pòbrisati — (što) svrš. 〈prez. išēm, pril. pr. āvši, prid. trp. pòbrisān〉 brisanjem očistiti, ob. vlažnim predmetom (krpom, spužvom) gornju površinu čega [∼ stol; ∼ pod] …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • pobrísati — bríšem dov., tudi pobrisála (í ȋ) 1. narediti kaj suho, čisto z drgnjenjem, zlasti s tkanino: pobrisati mizo s krpo; pobrisati posodo; s predpasnikom mu je pobrisala stol; pobrisati tla v kuhinji / reditelj je pobrisal tablo // odstraniti kaj z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • drobtínica — e ž (í) manjšalnica od drobtina: pobrisati drobtinice z mize / od časa do časa si je stranka le priborila kako drobtinico / prepražene drobtinice ◊ bot. materine drobtinice vrtna rastlina z drobnimi belimi cveti v koških, Chrysanthemum parthenium …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kozlánje — a s (ȃ) nizko bruhanje: zdravilo je preprečilo kozlanje / na kozlanje ji gre / pobrisati kozlanje izbljuvek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lúža — e ž (ú) 1. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo: na cesti so luže; prestopiti lužo; hoditi po lužah // plitvejša kotanja s stoječo vodo; mlaka: blatna luža; luža sredi vasi / vaška luža / napajati na luži 2. navadno s prilastkom po ravni… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lúžica — e ž (ú) manjšalnica od luža: cesta je polna luž in lužic; ekspr. otrok stopi v vsako lužico / pobrisati lužice; lužica vina …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • móp — a m (ọ̑) obrt. omelo, ki ima namesto ščetin dolge bombažne ali sintetične rese: pobrisati tla z mopom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • môšten — tna o prid. (ō) nanašajoč se na mošt: pobrisati z mize moštne kapljice / moštne sorte …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • mŕva — e ž (ŕ) 1. posušena trava; seno: dati živini mrvo; grabiti, sušiti mrvo / zakopati se v mrvo; spati na mrvi // (posušena) trava prve košnje: mrva letos lepo kaže; mrva in otava 2. nav. mn. delec zdrobljene snovi, zlasti sena: senene mrve;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • po... — ali pò... predpona (ȍ) 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) usmerjenosti dejanja na kaj, po čem: pobrizgati, pokriti, pomazati b) načina premikanja ali premikanja, nanašajočega se na več smeri, krajev: podrsavati, pojezditi / popotovati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”