- pobočje
- pòbōčje srDEFINICIJA1. [i] (+ potenc.)[/i] općenito ono što se slaže kao površina, izdiže ili uspinje itd. po boku čega2. mat. skup svih pobočnih stranica nekog tijelaETIMOLOGIJAvidi pobočan
Hrvatski jezični portal. 2014.
pobočje
Look at other dictionaries:
pòbōčje — sr 1. {{001f}}(+ potenc.) općenito ono što se slaže kao površina, izdiže ili uspinje itd. po boku čega 2. {{001f}}mat. skup svih pobočnih stranica nekog tijela … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pobóčje — a s (ọ̑) nagnjen svet med vznožjem in vrhom gore, hriba: pobočje so razrili hudourniki; gozdnata, skalnata pobočja; osojno, prisojno pobočje; položno, strmo pobočje; hiša na pobočju; vasi, raztresene po pobočjih / pobočje hriba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
préčkati — am nedov. in dov. (ẹ̑) 1. prehajati, iti na drugo stran ali od enega konca do drugega, gibajoč se, premikajoč se navadno v prečni smeri: neprevidno je prečkal cesto; prečkati železniško progo; prečkati reko / prečkati dvorišče; prečkati pobočje; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prilepíti — in prilépiti im, tudi prilépiti im dov. (ȋ ẹ; ẹ ẹ̑) 1. z uporabo lepila pritrditi kako stvar na drugo: prilepiti plakat; prilepiti znamko na pismo / samica prilepi jajčeca na vodne rastline pritrdi; pren., ekspr. prilepiti komu politično… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
spúščati — am nedov. (ú) 1. premikati z višjega mesta, položaja na nižjega: spuščati in dvigati ročico pri stroju; kladivo se mehanično spušča / spuščati rolete, zastor; na ladji spuščajo sidro / spuščati navzdol // delati, da pride kaj z višjega mesta,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
črétje — a s (ẹ̄) nar. rušje, pritlikavi bor: pobočje je poraslo s čretjem / bivakirali so v čretju pod Jalovcem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dolína — e ž (í) 1. nižji, navadno podolgovat svet med hribi ali v gričevnati pokrajini: dolina leži, se odpira, oži, razprostira, širi; priti iz doline; spuščati se v dolino; speljati cesto po dolini; vas stoji v dolini; dolga, globoka, ozka dolina;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dŕnast — a o prid. (r̄) alp. porasel z nizko gorsko travo: drnast previs; strmo drnasto pobočje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gôra — e in é ž, tož. ed. in mn. v prislovni predložni zvezi tudi góro góre (ó) 1. izrazita, visoka vzpetina zemeljskega površja: v daljavi so se videle gore; luna se je dvigala izza gore; priti na goro; sonce gre, zahaja za goro; vas leži pod goro; za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gríva — e ž (í) 1. dolga žimasta dlaka na vratu nekaterih živali, zlasti pri konju: česati, striči konjem grivo; črna griva; konjska, levja griva / potapljati konja po grivi; pren., ekspr. vlak s plamenečo grivo; grive oblakov // ekspr. dolgi, gosti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
