- podoficirski
- pȍdoficīrski pril.DEFINICIJAkao podoficir, na način podoficiraETIMOLOGIJAvidi podoficir
Hrvatski jezični portal. 2014.
podoficirski
Look at other dictionaries:
podoficirski — pȍdoficīrskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na podoficire ETIMOLOGIJA vidi podoficir … Hrvatski jezični portal
pòdoficírski — a o prid. (ȍ ȋ) nanašajoč se na podoficirje: podoficirski našitki / podoficirska šola ♦ voj. podoficirski čin čin od vodnika do zastavnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Воинские звания Вооружённых сил Боснии и Герцеговины — Система воинских званий Вооруженных сил Боснии и Герцеговины начала формироваться после обретения независимости в 1991 г. В окончательном виде сформировалась после окончания гражданской войны в 1996 г. Действующая в настоящее время система… … Википедия
zastávnik — 1 a m (ȃ) 1. zastavonoša: iztrgal je zastavo zastavniku ♦ etn. zastavonoša v ženitovanjskem sprevodu 2. podoficirski čin, za stopnjo višji od višjega vodnika I. razreda, ali nosilec tega čina: napredovati v zastavnika / zastavnik I. razreda… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vȍdnīk — m 〈V īče, N mn īci〉 vojn. 1. {{001f}}dočasnički čin iznad desetnika u oružanim snagama Republike Hrvatske, {{c=1}}usp. {{ref}}narednik{{/ref}} 2. {{001f}}pov. podoficirski čin u JNA, iznad desetara, a ispod zastavnika … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
vahtmajstor — vȁhtmajstor m DEFINICIJA vojn. pov. narednik, u vojsci Habsburške Monarhije najviši podoficirski čin; stražmeštar ETIMOLOGIJA njem. Wachtmeister … Hrvatski jezični portal
vodnik — vȍdnīk m <V īče, N mn īci> DEFINICIJA vojn. 1. dočasnički čin iznad desetnika u oružanim snagama Republike Hrvatske, usp. narednik 2. pov. podoficirski čin u JNA, iznad desetara, a ispod zastavnika ETIMOLOGIJA vidi voditi … Hrvatski jezični portal
cuksfirer — cúksfīrer m DEFINICIJA pov. onaj koji vodi cug (3) u austrougarskoj vojsci s njemačkim službenim jezikom; niži podoficirski čin; vodnik ETIMOLOGIJA njem. Zugführer … Hrvatski jezični portal
feldvebl — fȅldvēbl m <N mn i> DEFINICIJA vojn. pov. najviši podoficirski čin u nekim vojskama; narednik ETIMOLOGIJA njem. Feldwebel … Hrvatski jezični portal
féldvebel — bla m (ẹ̑) v stari Avstriji podoficirski čin ali nosilec tega čina: oficirji in feldvebli; bil je feldvebel na tirolski fronti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
