prehraniti

prehraniti
prehrániti (se, koga) svrš. <prez. prèhrānīm (se), pril. pr. -īvši (se), prid. trp. prèhrānjen>
DEFINICIJA
1. (koga) pribaviti hranu
2. (se) hraneći se preživjeti
ETIMOLOGIJA
vidi prehrana

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем написать реферат

Look at other dictionaries:

  • prehrániti se — svrš. 〈prez. prèhrānīm se, pril. pr. īvši se, prid. trp. prèhrānjen〉, {{c=1}}v. {{ref}}prehranjivati se{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • prehraníti — in prehrániti im, in prehrániti im dov. (ȋ á ā; á ā) s hranjenjem, vzdrževanjem povzročiti, da kdo (še) živi: prehraniti je moral veliko otrok / prehraniti živino čez zimo prekrmiti // redko nahraniti: prehranil in prenočil jih je prehránjen a o …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prehranjivati — prehranjívati (se) nesvrš. <prez. prehrànjujēm (se), pril. sad. prehrànjujūći (se), gl. im. ānje> DEFINICIJA v. prehraniti (se) ETIMOLOGIJA vidi prehrana …   Hrvatski jezični portal

  • odredíti — 1 ím dov., tudi odrédi; odrédil (ȋ í) 1. predpisati, določiti z odredbo: odrediti aretacijo osumljene osebe; odrediti obvezno cepljenje; odrediti preiskavo / odrediti koga na drugo mesto // izraziti zahtevo, da se kaj uresniči, opravi: poveljnik …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prehranítev — tve ž (ȋ) glagolnik od prehraniti: prehranitev živine čez zimo / stroški za prehranitev …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prepásti — pádem dov., stil. prepàl prepála (á ā) star. propasti: v nekaj letih je kmetija prepadla / njegova igra je klavrno prepadla ● nar. zadnje čase je zelo prepadla shujšala, upadla; zastar. prepadla ga je groza prevzela, obšla; zastar. kriki, ropot,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • preredíti — ím dov., tudi prerédi; prerédil (ȋ í) 1. z rejo, krmljenjem povzročiti, da žival (pre)živi določen čas: prerediti živino čez zimo / ti travniki in pašniki lahko preredijo precej goveda 2. redko prehraniti, preživiti: s svojim delom za silo… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • puščáva — e ž (ȃ) 1. obširen suh svet z malo ali brez rastlinstva: potovati skozi puščavo; zelenice v puščavi / kamnita, peščena puščava; knjiž., ekspr. ladja puščave velblod; ekspr. sinovi puščave puščavski nomadi, beduini // ekspr., navadno s prilastkom …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”