prepričati
Look at other dictionaries:
prepríčati — (što) svrš. 〈prez. prèprīčām, pril. pr. āvši, prid. trp. prèprīčān〉 ispripovjediti o onom što se pročitalo ili čulo … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
prepríčati — am dov. (ȋ ȋ) doseči, da ima kdo povedano, mišljeno glede na logiko, izkustvo upravičeno za resnično, pravilno: prepričal jih je o njeni krivdi, o potrebnosti česa; ni ga prepričal, da bo vojne kmalu konec / prepričati koga o pravilnosti,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepričavati — prepričávati (što) nesvrš. <prez. preprìčāvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. prepričati ETIMOLOGIJA vidi prepričati … Hrvatski jezični portal
glúh — a o stil. ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni sposoben dojemati zvoke, glasove: gluh človek; fant je od rojstva popolnoma gluh; gluh na levo uho; gluh kakor kamen, zemlja / šola za gluho mladino / starka je nekoliko gluha ne sliši dobro 2. ekspr., navadno v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uhó — ušésa s (ọ̑ ẹ) 1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu // to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepričávati — (što) nesvrš. 〈prez. preprìčāvām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}prepričati{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dialéktik — a m (ẹ) 1. predstavnik dialektične filozofske smeri: preštudiral je dela najpomembnejših dialektikov // kdor kaj obravnava dialektično: dober, dosleden dialektik 2. v sholastični filozofiji kdor prepričuje nasprotnika z odkrivanjem in pobijanjem … Slovar slovenskega knjižnega jezika
diplomátski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na diplomate ali diplomacijo: a) diplomatski predstavnik; imeti diplomatske stike s tujimi državami; živahna diplomatska dejavnost; rešiti spor po diplomatski poti; biti v diplomatski službi / francoščina je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dokázati — tudi dokazáti kážem dov. (á á á) 1. utemeljiti, podpreti kako trditev z dokazi: dokazati svoj alibi; na sodišču je dokazal svojo nedolžnost; dokažem ti resnico; dokazali so, da to bolezen povzročajo virusi; s pričami je dokazal, da ni kriv;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
