prestavljati

prestavljati
prèstavljati se nesvrš. <prez. -ām se, pril. sad. -ajūći se, gl. im. -ānje>
DEFINICIJA
ETIMOLOGIJA

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем сделать НИР

Look at other dictionaries:

  • prèstavljati se — nesvrš. 〈prez. ām se, pril. sad. ajūći se, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}prestaviti se{{/ref}} …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • prestávljati — am nedov., stil. prestavljájte; stil. prestavljála (á) 1. delati, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prestavljati lonce, stole / prestavljati mejnike / od razburjenja je prestavljal noge ♦ čeb. dajati sate iz plodišča v medišče, da se okrepi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • črép — a m (ẹ̑) 1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom 2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč) 3. redko …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • presájati — am nedov. (á) 1. izkopavati rastline in jih drugam vsajati: presajati mlada drevesa, solato / presajati lončnice 2. med. delati, da pride tkivo, organ na drugo mesto telesa ali v drug organizem: uspešno presajati kosti, ledvice, srca 3. ekspr.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prestávljanje — a s (á) glagolnik od prestavljati: prestavljanje stolov / s prestavljanjem črk dobiti novo besedo / prestavljanje naprednih učiteljev pred vojno / ukvarjal se je s prestavljanjem pesmi …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • prestavljív — a o prid. (ȋ í) ki se da prestaviti, prestavljati: prestavljiv stroj; hitro prestavljiv žerjav / star. težko prestavljiva pesem prevedljiva …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • pretíkati — am nedov. (ȋ) 1. (z vlečenjem) spravljati navadno kaj dolgega, podolgovatega skozi kaj: pretikati nit; pretikati jermen skozi luknje 2. vtikati drugam, na drugo mesto: pretikati žareče palice iz stroja v stroj 3. ekspr. prizadevno preiskovati,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zastávica — 1 e ž (ȃ) 1. manjšalnica od zastava: vsak voznik je imel na vozilu zastavico svoje države / papirnate zastavice 2. zastavici podoben predmet: prestavljati na zemljevidu zastavice glede na premikanje fronte // manjši kos tkanine s predpisano… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”