- pijanost
- pìjanōst ž <G -osti, I -osti/-ošću>DEFINICIJAstanje onoga koji je pijanETIMOLOGIJAvidi piti
Hrvatski jezični portal. 2014.
pijanost
Look at other dictionaries:
pìjanōst — ž stanje onoga koji je pijan … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
pijánost — i ž (á) stanje pijanega človeka: huda, popolna, težka pijanost; opotekal se je kakor v pijanosti / v pijanosti je vse povedal ∙ ekspr. pijanost se mu je počasi izkajala počasi se je treznil // ekspr. stanje, v katerem človek ne zna ravnati… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
brezúmen — mna o prid. (ū) knjiž. 1. ki je brez uma, pameti: brezumno bitje; kričala je kakor brezumna / brezumna pijanost; blodne, brezumne sanje // ekspr. ki je brez razsodnosti, presoje: ne bi si mislil, da so tako zaslepljeni in brezumni; zmerom bolj… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
dopólnočen — tudi dopolnôčen čna o [u̯n] prid. (ọ̑; ó) nanašajoč se na čas do polnoči: dopolnočno razpoloženje gostov je začelo prehajati v pijanost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkadíti — ím dov., izkádil; izkajèn (ȋ í) 1. z dimom spraviti iz česa: izkaditi čebele iz panja; pren., ekspr. te bodo že izkadili iz tvoje luknje ♦ lov. jazbeca izkaditi 2. redko z dimom razkužiti: sobo so prezračili in izkadili ím tudi skadíti ím dov.,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izkájati se — am se nedov. (á) kadeč se prihajati iz česa: dim se izkaja skozi špranje pod slemenom ● ekspr. pijanost se mu je počasi izkajala počasi se je treznil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
motovílast — a o prid. (í) ekspr. neroden, zlasti pri gibanju, premikanju: velik in motovilast človek / motovilaste noge / motovilasta pijanost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okajênost — i ž (é) stanje okajenega: okajenost stropa / ekspr. lotevala se ga je okajenost (rahla) pijanost, vinjenost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okróglost — i ž (ọ) lastnost, značilnost okroglega: okroglost predmeta / ekspr. lica so izgubila svojo okroglost / ekspr. okroglost se je stopnjevala v pijanost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omótenost — i ž (ọ) star. stanje omotenega človeka: omotenost in prava pijanost / v duševni omotenosti narediti samomor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
