planinčev

planinčev
planínčev prid.
DEFINICIJA
koji pripada planincu
ETIMOLOGIJA
vidi planina

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • četvórica — e ž (ọ̑) skupina štirih oseb: mlado četvorico veže prijateljstvo; četvorica planincev se vzpenja v hrib …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • lésti — lézem nedov. (ẹ ẹ̑) 1. premikati se, dotikajoč se podlage s telesom: kača, polž leze; gosenica leze po listu; po poti lezejo deževniki; pren., ekspr. temen oblak leze čez sonce // premikati se tako, da je telo zelo blizu podlage: mravlja leze;… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • planínski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na planino: a) planinska paša; planinska sirarna b) dobro mu je del planinski zrak; označevati planinske poti; planinske rastline gorske rastline / planinski čevlji; planinska oprema / znan planinski pisatelj /… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • planínstvo — a s (ȋ) dejavnost planincev: organizirano planinstvo; razvoj planinstva / veselje do planinstva / ekspr. slovensko planinstvo je spodbujalo narodno zavest slovenski planinci …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • procésija — e ž (ẹ̑) 1. rel. verski sprevod, pri katerem se navadno nosi kak verski predmet, kip: pred mašo bo procesija; nositi križ pri procesiji / velikonočna procesija; procesija za dež // skupina ljudi ob takem dogodku: procesija gre med njivami; dolga …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stárosta — e tudi a m (á) navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju: umrl je starosta naših zgodovinarjev; zbrali so se pri starosti slovenskih planincev // knjiž. vodja kake skupnosti; starešina: za …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stotníja — e ž (ȋ) 1. pri starih Rimljanih vojaška enota, približno sto mož: konjeniška, pehotna stotnija; stotnija rimskih vojščakov 2. star. skupina stotih ljudi: stotnija planincev je šla v hribe …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vzpénjanje — a s (ẹ̑) glagolnik od vzpenjati se: vzpenjanje planincev na goro / vzpenjanje konj na zadnjih nogah / vzpenjanje bršljana po zidu / družbeno vzpenjanje / vzpenjanje kvišku, navzgor …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zamrgoléti — ím dov. (ẹ í) nav. 3. os. 1. začeti mrgoleti: mravlje so zamrgolele po mravljišču 2. ekspr., s prislovnim določilom, s smiselnim osebkom v rodilniku pojaviti se v velikem številu: na poljih je zamrgolelo ljudi / knjiž., z rodilnikom planine so… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • zavetíšče — a s (í) 1. kraj ali stavba, ki daje komu zavetje: imeti zavetišče v grmu, jami; narediti, zgraditi si zavetišče / pastirsko zavetišče; zavetišče za živino / knjiž. dobiti politično zavetišče azil; pren. zavetišče njegovega duha je poezija // tur …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”