knjižiti

knjižiti
knjȉžiti (što) nesvrš. <prez. -īm, pril. sad. -žēći, gl. im. -žēnje>
DEFINICIJA
upisati/upisivati u poslovne knjige
FRAZEOLOGIJA
knjižiti u dobro (zlo) kome upisati u dobro (zlo)
ETIMOLOGIJA
vidi knjiga

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • knjížiti — im nedov. (í ȋ) fin. zapisovati poslovne dogodke v konte: knjižiti izdajo blaga, naročila / knjižiti v dobro vpisovati odobritev na desno stran, v desno kolono (knjigovodskih) kontov // dov. in nedov. vknjižiti: dobiček so knjižili na poseben… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kontírati — am dov. in nedov. (ȋ) fin. na knjigovodski listini označiti konte, na katere je treba knjižiti: kontirati in knjižiti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • proknjižiti — pròknjižiti (što) svrš. <prez. pròknjižīm, pril. pr. īvši, prid. trp. pròknjižen> DEFINICIJA unijeti podatke u računske knjige ETIMOLOGIJA pro 4 + v. knjiga, knjižiti …   Hrvatski jezični portal

  • uknjižiti — ùknjižiti (što) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. trp. ùknjižen, gl. im. uknjižénje> DEFINICIJA upisati u poslovnu, zemljišnu i sl. knjigu ETIMOLOGIJA u + v. knjiga, knjižiti …   Hrvatski jezični portal

  • brême — éna s (é ẹ) 1. težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih: naložiti si breme; nositi breme na plečih; odložiti, odvreči breme z ramen; opotekati se pod težo bremena / maksimalno dovoljeno breme za vozilo tovor / nar. breme dračja butara,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dóber — dôbra o prid., bóljši (ọ ó) 1. ki ima pozitivne lastnosti, zlasti v moralnem pogledu: dober človek; fant je dober in pošten / daje jim dober zgled; ima veliko dobrih lastnosti; dobro dejanje, delo / pog. bodi dober z menoj prizanesljiv,… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • knjíženje — a s (ȋ) glagolnik od knjižiti: kartica za knjiženje izdanega blaga …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • stórno — a m (ọ̑) 1. fin. razveljavitev vknjižbe česa z drugo, nasprotno vknjižbo: knjižiti storno; storno zneska 2. žarg. preklic, odpoved: storno naročila …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • transákcija — e ž (á) ekon. poslovno dejanje pri kupoprodajnih odnosih, pri katerem dobi vsaka stran določeno vrednost: izpeljati, opraviti transakcijo; knjižiti transakcije / denarne, devizne transakcije / poslovne transakcije; pren., publ. velikopotezne… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • vknjiževáti — újem nedov. (á ȗ) fin. knjižiti: sproti vknjiževati naročila …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”