klični

klični
klȉčnī prid.
DEFINICIJA
koji pripada klici
ETIMOLOGIJA
vidi klijati

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • klíčen — čna o prid. (ȋ) nanašajoč se na klica 3: klična gniloba / klični poganjek ◊ biol. klična pola zarodna plast; bot. klični list prvi list, ki se razvije na kalčku …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • literature — /lit euhr euh cheuhr, choor , li treuh /, n. 1. writings in which expression and form, in connection with ideas of permanent and universal interest, are characteristic or essential features, as poetry, novels, history, biography, and essays. 2.… …   Universalium

  • sȕpka — ž 〈G mn s‹pākā/ ī〉 bot. prvi, već u embriju jasno formirani, listovi biljke, golosjemenjače ih imaju dva ili više, dvosupnice dva, a jednosupnice jedan; klični listić, kotiledon …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • supka — sȕpka ž <G mn sȕpākā/ ī> DEFINICIJA bot. prvi, već u embriju jasno formirani, listovi biljke, golosjemenjače ih imaju dva ili više, dvosupnice dva, a jednosupnice jedan; klični listić, kotiledon …   Hrvatski jezični portal

  • radikularan — rȁdikulāran prid. <odr. rnī> DEFINICIJA klični, početni ETIMOLOGIJA vidi radiks …   Hrvatski jezični portal

  • ênokalíčen — čna o prid. (ē ȋ) bot., v zvezi enokalična rastlina rastlina, ki ima v kalčku en klični list …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ênokalíčnica — e ž (ē ȋ) nav. mn., bot. rastlina, ki ima v kalčku en klični list: enokaličnice in dvokaličnice …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kalíca — e ž (í) 1. star. mlada, iz kalčka razvijajoča se rastlinica; kal: kalice so ovenele / krompirjeve kalice cime 2. bot. klični list: kalček z eno kalico …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • klícen — cna o prid. (ȋ) nanašajoč se na klicanje: klicna naprava ♦ ptt klicni znak zvočni ali svetlobni znak, s katerim se kdo kliče k telefonskemu, telegrafskemu aparatu, napravi; klicna številka znak iz več številk, na podlagi katerega se dobi… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ščítek — tka m (ȋ) 1. trd, navzven upognjen del pokrivala, ki ščiti čelo, oči: prišiti ščitek na čepico; plastičen, usnjen ščitek / kapa s ščitkom // temu podobna priprava, ki ščiti oči pred premočno svetlobo: pred očmi je držal zelen ščitek 2. nav.… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”