- aristokratski
- aristòkratski pril.DEFINICIJAna način aristokrata, kao aristokrat; gospodskiETIMOLOGIJAvidi aristokracija
Hrvatski jezični portal. 2014.
aristokratski
Look at other dictionaries:
aristokratski — aristòkratskī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na aristokrate/aristokraciju, koji ima osobine aristokrata/aristokracije SINTAGMA aristokratski ukus posebno njegovan ob. estetski ukus, visoki standardi po kojima se valoriziraju ob. umjetnička… … Hrvatski jezični portal
aristòkratski — pril. na način aristokrata, kao aristokrat; gospodski … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
aristokrátski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na aristokrate ali aristokracijo: bil je aristokratskega rodu; zahajala je v aristokratsko družbo / stanoval je v aristokratski četrti mesta / imela je lepe, aristokratske roke; aristokratsko vedenje dostojanstveno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
aristòkratskī — aristòkratsk|ī prid. koji se odnosi na aristokrate/aristokraciju, koji ima osobine aristokrata/aristokracije ∆ {{001f}}∼i ukus posebno njegovan ob. estetski ukus, visoki standardi po kojima se valoriziraju ob. umjetnička djela; ∼o ponašanje 1.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
plȃv — prid. 〈odr. ī〉 1. {{001f}}koji je boje čistoga neba (jedne od osnovnih boja spektra) [∼ kao more; ∼ kao nebo] 2. {{001f}}svijetložut, žućkast (o kosi) ∆ {{001f}}∼a krv aristokratski rod; ∼a riba kategorija morske ribe (srdela, skuša itd.), opr.… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
plav — plȃv1 prid. <odr. ī> DEFINICIJA 1. koji je boje čistoga neba (jedne od osnovnih boja spektra) [plav kao more; plav kao nebo] 2. svijetložut, žućkast (o kosi) SINTAGMA plava krv aristokratski rod; plava riba kategorija morske ribe (srdela,… … Hrvatski jezični portal
aristokrátičen — čna o prid. (á) aristokratski: novica se je hitro razvedela v aristokratičnih krogih / občudoval je njen aristokratični obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
modrokŕven — vna o prid. (ŕ r̄) ekspr. aristokratski, plemiški: modrokrvni ljudje; modrokrvna rodbina / modrokrvna nadutost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pojáva — e ž (ȃ) 1. ekspr., navadno s prilastkom človek kot nosilec določenih lastnosti: biti klavrna, simpatična pojava / ta umetnik je izvirna človeška pojava / to ti je pojava // podoba, videz, zunanjost: njegova pojava vzbuja aristokratski vtis; v… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
