- asfaltirati
- asfaltírati (što) dv. <prez. asfàltīrām, pril. sad. -ajūći, pril. pr. -āvši, prid. trp. asfàltīrān, gl. im. -ānje>DEFINICIJApoložiti/polagati sloj asfaltaETIMOLOGIJAvidi asfalt
Hrvatski jezični portal. 2014.
Hrvatski jezični portal. 2014.
asfaltírati — (što) dv. 〈prez. asfàltīrām, pril. sad. ajūći, pril. pr. āvši, prid. trp. asfàltīrān, gl. im. ānje〉 položiti/polagati sloj asfalta … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
asfaltírati — am nedov. in dov. (ȋ) polagati asfaltni sloj: asfaltirati hodnik; skozi naselje ceste še niso asfaltirali asfaltíran a o: asfaltirana cesta; asfaltirano igrišče … Slovar slovenskega knjižnega jezika
asfaltíranje — a s (ȋ) glagolnik od asfaltirati: asfaltiranje ceste; stroj za asfaltiranje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
katranírati — am nedov. in dov. (ȋ) 1. teh. prepajati, mazati s katranom: katranirati železniške pragove 2. nar. zahodno asfaltirati: katranirati cesto katraníran a o: katraniran papir … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odsèk — éka m (ȅ ẹ) 1. krajevno omejen del prometne poti: graditi odsek avtomobilske ceste med Ljubljano in Vrhniko; plaz je poškodoval železnico na več odsekih; asfaltirati cestni odsek od odcepa do naselja ♦ žel. progovni odsek del proge, na katerem… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
plóčnik — a m (ọ̑) dvignjena, ožja, navadno tlakovana površina ob cesti: asfaltirati, popravljati pločnik; pometati pločnike; hoditi po pločniku; obstati na robu pločnika … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prevléči — vléčem dov., prevléci prevlécite in prevlecíte; prevlékel prevlékla (ẹ) 1. narediti, da je kaj na (vsej) površini: naslanjače so prevlekli z žametom; prevleči odbijače z gumo; prevleči predmete s tanko plastjo emajla; prevleči s tapetami /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tlakováti — újem nedov. in dov. (á ȗ) polagati tlak: tlakovati cesto, vežo; tlakovati z granitnimi kockami, opeko; tlakovati in asfaltirati; pren. tako so tlakovali pot gledališki umetnosti tlakován a o: trg je tlakovan; z mozaikom tlakovana cerkev … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vozíšče — a s (í) del površine ceste, namenjen predvsem za promet vozil: asfaltirati vozišče; gramozno, kockano vozišče; označbe na vozišču … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vzporédnica — e ž (ẹ̑) 1. geom. premica, vzporedna dani premici ali dani ravnini: narisati, potegniti vzporednico; vzporednica in pravokotnica 2. vzporedna pot, cesta: asfaltirati vzporednico; vzporednica glavne ceste, h glavni cesti 3. oddelek na večji šoli … Slovar slovenskega knjižnega jezika