- korekturni
- kòrektūrnī prid.DEFINICIJAkoji se odnosi na korekturu [korekturni otisak]ETIMOLOGIJAvidi korigirati
Hrvatski jezični portal. 2014.
Hrvatski jezični portal. 2014.
kòrektūrnī — prid. koji se odnosi na korekturu [∼ otisak] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
korektúren — rna o prid. (ȗ) nanašajoč se na korekturo: korekturno delo / seznam korekturnih znakov ◊ fiz. korekturni faktor faktor, s katerim se pomnoži pokazana vrednost na instrumentu, da se dobi pravilna vrednost; mat. korekturni člen člen, s katerim se… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lȁk — lȁk1 m 〈N mn làkovi〉 term. otopina umjetne ili prirodne smole, daje ukrasnu ili zaštitnu prevlaku drvu, željezu itd. [sjajni ∼; mat ∼ lak bez izrazitog sjaja; ∼ za nokte; ∼ za kosu]; pokost ∆ {{001f}}korekturni ∼ bijelo tekuće sredstvo, služi za … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
vertatur — vertátur m DEFINICIJA 1. tisk. u tradicionalnoj tiskarskoj tehnici, korekturni znak slagaru da okrene u olovnom slogu neispravno postavljeno slovo, redak ili ilustraciju 2. oznaka u korekturi da se okrenu slova ETIMOLOGIJA lat. vertatur: neka se… … Hrvatski jezični portal
stôlpec — pca m (ō) 1. manjšalnica od stolp: gradič s stolpci / zlagati kovance v stolpce / živosrebrni stolpec v toplomeru; stolpec dima 2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino: besedilo je tiskano v dveh stolpcih; časopisni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
znák — a m (ȃ) 1. dogovorjen lik, ki ima določen pomen: ta znak pomeni bolnišnico, letališče; napisati, narisati znak; razpoznavati, uporabljati znake; dogovorjeni, ustaljeni znaki; grafični, pisni znaki; znak iz več črk in številk; znak za deljenje;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika