bòčiti se — nesvrš. 〈prez. īm se, pril. sad. čēći se, gl. im. čēnje〉 1. {{001f}}isticati bokove, prsiti se, nadimati se (kad se tko pravi važan) 2. {{001f}}bosti se rogovima (o rogatoj marvi) 3. {{001f}}pren. kavžiti se … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
bóčiti — im nedov. (ọ̄ ọ̑) dajati čemu navzgor, navzven ukrivljeno obliko: mačka boči hrbet; bočiti obrvi, prsi / bočiti pločevino bóčiti se dvigati se v obliki visokega loka: mavrica se boči na obzorju; most se boči čez dolino / kupola se boči nad… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
bóčenje — a s (ọ̄) glagolnik od bočiti: bočenje in upadanje prsnega koša … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izprsávati se — am se nedov. (ȃ) 1. bočiti prsi: poveljnik se je izprsaval, da bi bil videti večji 2. ekspr. bahati se, postavljati se: zmeraj se izprsava … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prepénjati — am nedov. (ẹ̑) 1. delati, da je kaj drugače, na drugem mestu zapeto, pripeto: obrnil je voz in začel prepenjati verige; plezalec se je prepenjal na klinih 2. s pripenjanjem, pritrjevanjem česa prekrivati, obdajati: stene so prepenjali s… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pŕsiti se — im se nedov. (r̄ ȓ) 1. bočiti prsi: ponosno se prsiti; prsil se je, da bi bil videti večji 2. ekspr. bahati se, postavljati se: prsiti se pred prijatelji; po tistem uspehu se je kar naprej prsil ∙ ekspr. mene poglej! Tako je treba delati, se je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trebúšiti se — im se nedov. (ú ȗ) ekspr. bočiti, napenjati trebuh: trebušil se je in pretegoval / jadra so se trebušila v vetru … Slovar slovenskega knjižnega jezika