- kuhalo
- kȕhalo srDEFINICIJAsprava za kuhanje pomoću struje ili plina [električno kuhalo; plinsko kuhalo]; rešoETIMOLOGIJAvidi kuhati
Hrvatski jezični portal. 2014.
Hrvatski jezični portal. 2014.
júha — e ž (ú) 1. redka jed iz kakega živila ali iz vode, v kateri se je kuhalo meso: naliti juho na krožnike; okisati, osoliti, popoprati juho; zakuhati v juho rezance; gosta, okusna, vroča juha; zelenjava za v juho / fižolova, goveja, kostna,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prîmus — m kuhalo na špirit ili drugo prikladno gorivo (prenosivo i u upotrebi među planinarima i dr.) ✧ {{001f}}engl … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
rešo — rèšō (rešȏ) m <G rešòa> DEFINICIJA tehn. mala naprava za kuhanje pomoću struje ili plina [električni rešo; plinski rešo]; kuhalo ETIMOLOGIJA fr. réchaud … Hrvatski jezični portal
koher — kòher m DEFINICIJA reg. jednostavna sprava za kuhanje pomoću špirita, struje ili plina; kuhalo, rešo [kuhati na koheru] ETIMOLOGIJA vidi koh … Hrvatski jezični portal
primus — prȋmus m DEFINICIJA kuhalo na špirit ili drugo prikladno gorivo (prenosivo i u upotrebi među planinarima i dr.) ETIMOLOGIJA engl. Primus stove, tvorničko ime proizvoda© … Hrvatski jezični portal
koreníčje — a s (ȋ) rastline, ki imajo koren, ali omeseneli podzemeljski deli teh rastlin: v juhi se je kuhalo koreničje; okopavati koreničje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mêhek — in mehák mêhka o tudi ó prid., mehkéjši stil. méčji (é ȃ é) 1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
prášič — íča m (á í) 1. domača žival, ki se goji zlasti zaradi mesa in slanine: prašič cvili, kruli; krmiti, rediti, zaklati prašiča; debel, ekspr. masten prašič; debel kot prašič zelo / klavni, plemenski prašiči; pomanjkanje prašičev za zakol; kotel za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stopíti — ím dov., stópil (ȋ í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: stopiti sol v vodi; sladkor se je v kavi hitro stopil 2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: stopiti mast; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
súh — a o tudi ó prid. (ȗ ú) 1. ki ni polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino, ant. moker: obrisati kaj s suho krpo; preobleči se v suho obleko; ceste so že suhe; suha drva rada gorijo; perilo je že suho; prst je suha kot poper / domov je prišel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika