basovski

basovski
bȁsovskī prid.
DEFINICIJA
koji se odnosi na bas
ETIMOLOGIJA
vidi bas

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем решить контрольную работу

Look at other dictionaries:

  • básovski — a o prid. (ȃ) nanašajoč se na bas: govoriti z basovskim glasom; basovska partija skladbe / basovski instrumenti ♦ muz. basovski ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • sousaphone — (izg. sùzafōn) m DEFINICIJA glazb. basovski limeni puhaći instrument iz obitelji Bügelhorna, vrsta trube, varijanta helikona ETIMOLOGIJA engl. prema američkom vojnom kapelniku i kompozitoru koji ga je konstruirao J. P. Sousau (1854 1932) …   Hrvatski jezični portal

  • bordun — bòrdūn m <G bordúna> DEFINICIJA glazb. 1. duboki, dugotrajni ton na nekim žičanim ili puhaćim instrumentima 2. duboki (basovski) registar na orguljama ETIMOLOGIJA fr. bourdon …   Hrvatski jezični portal

  • bás — a m (ȃ) 1. najnižji moški glas: peti bas / govoriti z basom; debel, globok bas // nav. mn., žarg. basist: basi v zboru so prešibki; filharmonija išče base 2. glasbilo z najnižjim glasom: igrati bas, na bas 3. basovska tipka: harmonika z… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • básbáriton — a m (ȃ ȃ) muz. basovski glas z visoko lego …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • básov — a o prid. (ȃ) redko basovski: mož z basovim glasom / basove strune …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • básso búffo — bássa búffa [baso bufo] m (ȃ ȗ) muz. basovski glas za komične vloge: partitura za basso buffo / pooseb. nastopa znameniti basso buffo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • básso contínuo — bássa contínua [basokon ] m (ȃ ȋ) muz. basovski part, označen s številkami akordov, ki jih izvajalec improvizira na glasbilu s tipkami: orgle so izvajale basso continuo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • búffo — [bufo] neskl. pril. (ȗ) muz. komičen, šaljiv: buffo prizori / buffo bas basovski glas za komične vloge; buffo opera; prim. basso buffo, opera buffa …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • generálen — lna o prid. (ȃ) 1. ki ima večjo, največjo odgovornost, glaven: generalni direktor; generalni konzul; generalni sekretar // ki je po pomembnosti na prvem mestu in navadno tudi največji: generalna direkcija; generalna skupščina Organizacije… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”