parapsihològija — ž područje izvan medicinsko psihološke stvarnosti koje nije znanstveno provjerljivo (hiromantija, proricanje, spiritizam, okultizam, astrologija, telepatija, vidovitost, bioenergija) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
párapsihologíja — e ž (ȃ ȋ) psihologija, ki se ukvarja s proučevanjem duševnih pojavov, ki jih ni mogoče pojasniti z doslej znanimi zakonitostmi: zanimati se za parapsihologijo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
metapsihijatrija — metapsihijàtrija ž DEFINICIJA granično područje između psihijatrije i takvih psihičkih pojava kao što su parapsihologija, misticizam, nemedicinsko liječenje i sl. ETIMOLOGIJA meta + v. psihijatrija … Hrvatski jezični portal
parapsihološki — parapsihòloški pril. DEFINICIJA kao u parapsihologiji, pomoću parapsihologije, na način parapsihologije ETIMOLOGIJA vidi parapsihologija … Hrvatski jezični portal
parapsiholog — parapsihòlog m <N mn ozi> DEFINICIJA onaj tko se bavi parapsihologijom ETIMOLOGIJA vidi parapsihologija … Hrvatski jezični portal
parapsihološki — parapsihòloškī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na parapsihologiju i parapsihologe [parapsihološki fenomen] ETIMOLOGIJA vidi parapsihologija … Hrvatski jezični portal
para... — ali pára... predpona v sestavljenkah (ȃ) 1. za izražanje podobnosti, približnosti: parabolizem, paradizenterija, paralingvistika, parapareza, parapsihologija, parasimpatik, paratuberkuloza 2. kem. za izražanje nadomestitve prvega in četrtega… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
psihologíja — e ž (ȋ) 1. veda, ki raziskuje človeško duševnost, dušeslovje: razvoj psihologije; strokovnjak za psihologijo / eksperimentalna, mladinska psihologija; okultna psihologija parapsihologija; psihologija dela, učenja ♦ ped. pedagoška psihologija;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika