Hrvatski jezični portal. 2014.
obligácījskī — obligácījsk|ī prid. koji se odnosi na obligacije ∆ {{001f}}∼o (obvezno) pravo pravn. dio građanskog prava; bavi se obligacijskim (obveznim) odnosima … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
obligacíjski — a o prid. (ȋ) nanašajoč se na obligacijo, obveznosten: a) obligacijska pogodba, pravica / obligacijsko pravo pravo, ki ureja obligacijska razmerja; obligacijsko razmerje pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obligacioni — ȍbligacionī prid. DEFINICIJA v. obligacijski ETIMOLOGIJA vidi obligacija … Hrvatski jezični portal
obligatóričen — čna o prid. (ọ) star. 1. obvezen, predpisan: obligatorični učni predmeti / obligatorična zakonitost razvoja nujna, neizogibna 2. obligacijski: obligatorična pogodba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
