odsèliti — (koga, se) svrš. 〈prez. òdselīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. rad. odsèlio (se), prid. trp. òdseljen〉 promijeniti adresu stanovanja, otići stanovati drugdje … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
odselíti — sélim dov. (ȋ ẹ) redko izseliti: prebivalci so zahtevali, naj ga kaznujejo ali odselijo odselíti se zapustiti svoje bivališče: po moževi smrti se je odselila; za stalno se odseliti / odseliti se iz domače hiše, od staršev; odseliti se k sinu, v … Slovar slovenskega knjižnega jezika
odseljavati — odseljávati (koga, se) nesvrš. <prez. odsèljāvām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje> DEFINICIJA v. odseliti ETIMOLOGIJA vidi odseliti … Hrvatski jezični portal
odseljávati — (koga, se) nesvrš. 〈prez. odsèljāvām (se), pril. sad. ajūći (se), gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}odseliti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
odseljenik — odseljènīk m <G odseljeníka, V ȍdseljenīče, N mn odseljeníci> DEFINICIJA onaj koji se odselio ETIMOLOGIJA vidi odseliti … Hrvatski jezični portal
odseljenica — odseljènica ž DEFINICIJA v. odseljenik ETIMOLOGIJA vidi odseliti … Hrvatski jezični portal
odseljenički — odseljènīčkī prid. DEFINICIJA koji se odnosi na odseljenike ETIMOLOGIJA vidi odseliti … Hrvatski jezični portal
odselítev — tve ž (ȋ) glagolnik od odseliti: zahtevati odselitev / prodati pohištvo zaradi odselitve / odselitev iz države … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razselíti — sélim dov. (ȋ ẹ) z izseljevanjem, preseljevanjem narediti, da kdo ne živi več skupaj z drugimi: prebivalce tega kraja so razselili / jetnike so razselili po celicah razselíti se odseliti se v več krajev: vaščani so se po potresu razselili… … Slovar slovenskega knjižnega jezika