- obremeniti
- obremèniti (koga, što) svrš. <prez. obrèmenīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. obrèmenjen>DEFINICIJA1. opteretiti bremenom2. ekspr. opteretitiETIMOLOGIJAo (b)- + v. breme
Hrvatski jezični portal. 2014.
Hrvatski jezični portal. 2014.
obremèniti — (koga, što) svrš. 〈prez. obrèmenīm, pril. pr. īvši, prid. trp. obrèmenjen〉 1. {{001f}}opteretiti bremenom 2. {{001f}}ekspr. opteretiti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
obremeníti — ím dov., obreménil (ȋ í) 1. dati breme, težek predmet na kaj: obremeniti dvigalo; ladje ne smemo preveč obremeniti / ekspr. za izlet so se obremenili s težkimi nahrbtniki 2. naložiti komu veliko dela, dolžnosti: obremeniti učence z izvenšolskim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obremenjivati — obremenjívati (koga, što) nesvrš. <prez. obremènjujēm, pril. sad. obremènjujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. obremeniti ETIMOLOGIJA vidi obremeniti … Hrvatski jezični portal
obremenjívati — (koga, što) nesvrš. 〈prez. obremènjujēm, pril. sad. obremènjujūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}obremeniti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
debitírati — am dov. in nedov. (ȋ) fin. obremeniti: debitirali smo vaš račun … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hipotéka — e ž (ẹ̑) jur. zastavitev nepremičnin, vpisana v zemljiški knjigi ali drugem registru: zbrisati hipoteko; obremeniti posestvo s hipoteko; zavarovati terjatev s hipoteko / ladijska hipoteka // posojilo, zavarovano z zastavitvijo nepremičnin:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
obremenítev — tve ž (ȋ) glagolnik od obremeniti: a) obremenitev dvigala; maksimalna obremenitev mostu / zaradi prevelike obremenitve se je ladja potopila b) obremenitev učencev z domačimi nalogami; obremenitev na delovnem mestu / psihična, živčna obremenitev; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preobremeníti — ím dov., preobreménil (ȋ í) preveč obremeniti: preobremeniti ladjo; preobremeniti tovorno žival / učitelj je preobremenil učence; preobremeniti koga z delom, s funkcijami / s tekom preobremeniti srce ∙ ekspr. preobremeniti si želodec preveč… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
račún — 1 a m (ȗ) 1. skupek med seboj povezanih števil, znakov, s katerimi se po določenem postopku ugotavlja novo število: izračunati, rešiti, sestaviti račun; rezultat računa je pravilen / preveriti račun; v računu je napaka / pomožni račun // nav. mn … Slovar slovenskega knjižnega jezika
taksírati — am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. 1. določiti takso: taksirati storitev / taksirati uvoz hladilnikov obremeniti z uvoznimi pristojbinami // kolkovati: taksirati prošnjo s petimi dinarji 2. oceniti, ovrednotiti: visoko taksirati prijateljstvo taksíran … Slovar slovenskega knjižnega jezika