- obzirnost
- obzírnōst ž <G -osti, I -osti/-ošću>DEFINICIJAosobina onoga koji je obziranETIMOLOGIJAvidi obazreti
Hrvatski jezični portal. 2014.
obzirnost
Look at other dictionaries:
obzírnōst — ž osobina onoga koji je obziran … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
obzírnost — i ž (ȋ) lastnost obzirnega človeka: njena obzirnost je očeta ganila; pomanjkanje obzirnosti / iz obzirnosti do bolnika je prenehal igrati / z obzirnostjo povedati, storiti kaj obzirno / zastar. nobene obzirnosti nima do starejših obzira … Slovar slovenskega knjižnega jezika
skrȕpula — ž 1. {{001f}}izražen osjećaj obzira prema drugima, poštivanje ukusa, dobrih običaja i morala [čovjek pun ∼]; savjesnost, obzirnost 2. {{001f}}sumnja, dvoumica ✧ {{001f}}lat … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
sustèzljivōst — ž osobina onoga koji je sustezljiv; obzirnost, rezerviranost … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
skrupula — skrȕpula ž DEFINICIJA 1. izražen osjećaj obzira prema drugima, poštivanje ukusa, dobrih običaja i morala [čovjek pun skrupulā]; savjesnost, obzirnost 2. sumnja, dvoumica ETIMOLOGIJA lat. scrupulus: kamenčić; jedinica težine, briga, oprez … Hrvatski jezični portal
sustezljivost — sustèzljivōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je sustezljiv; obzirnost, rezerviranost ETIMOLOGIJA vidi sustegnuti … Hrvatski jezični portal
kakó — prisl. (ọ̄) 1. izraža vprašanje po načinu dejanja, dogajanja, stanja: kako je z njegovo boleznijo? kako si to dosegel? kako naj ti pomagam? / kako ti je ime? kako se pišeš? / kot nagovor, zlasti pri srečanju: kako je, fantje? kako (je) kaj (z… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
lép — a m (ẹ̑) star. lepilo: lep je dobro držal; namazati z lepom; ujel se je kot mušica na lep a o tudi ó prid., lépši (ẹ̑ ẹ) 1. ki ima v estetskem pogledu pozitivne lastnosti, ant. grd: lep človek; lep obraz; ima lepe noge; mlada in zelo lepa… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mehkočútnost — i ž (ū) knjiž. obzirnost, popustljivost, prizanesljivost: prostor in čas nista primerna za mehkočutnost / ekspr. mehkočutnost solzavega pesnika občutljivost … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mogóče — prisl. (ọ) 1. v povedni rabi, z nedoločnikom izraža možnost a) uresničitve: ni nam bilo mogoče počistiti sobe; ne vem, če bo mogoče priti pravočasno / elipt., ekspr. brž, prej, takoj ko bo mogoče, bom prišel b) da se s predmetom kaj godi, zgodi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
