- obuvalo
- obúvalo srDEFINICIJAono što se obuva, pojedini dio obuće, općenito ono što služi kao obućaETIMOLOGIJAvidi obući
Hrvatski jezični portal. 2014.
obuvalo
Look at other dictionaries:
obúvalo — sr ono što se obuva, pojedini dio obuće, općenito ono što služi kao obuća … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
obuválo — a s (á) vsak od izdelkov iz usnja, sintetične snovi za zaščito nog: nosi udobno obuvalo; čevlji, škornji in druga obuvala / moško, žensko obuvalo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
copátek — tka m (ȃ) manjšalnica od copat: otrok naj bo v sobi v copatkih / ekspr. damski copatki s svilenimi čopki ♦ kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; trdi copatki za ples na prstih prilagojeno obuvalo s trdo kapico in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mokasín — a m (ȋ) nav. mn. 1. v indijanskem okolju mehko obuvalo iz živalske kože brez pete in brez vezalk: lepo vezeni mokasini; Indijanec v mokasinih 2. obuvalo brez vezalk in z nizko peto ali brez nje: obuti si mokasine; novi vzorci mokasinov … Slovar slovenskega knjižnega jezika
úrbas — a m (ū) obrt. sprednji del zgornjega dela obuvala; prednjik: urbas se trga od podplata; platneni, usnjeni urbasi / obuvalo na urbas obuvalo, pri katerem je sprednji del zgornjega dela našit na zadnji del zgornjega dela … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cìpela — cìpel|a ž čvrsto obuvalo, obično od kože, koje pokriva stopalo i eventualno gležanj, s tvrdim potplatom; postola, postol ∆ {{001f}}niska ∼a term. ona koja doseže do gležnja; plitka; visoka ∼a ona koja prekriva gležanj; duboka ⃞ {{001f}}(dobit će) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
cipela — cìpela ž DEFINICIJA čvrsto obuvalo, obično od kože, koje pokriva stopalo i eventualno gležanj, s tvrdim potplatom; crevlja, postol, postola SINTAGMA niska cipela term. ona koja doseže do gležnja; plitka; oxford cipele (engl. brogue) ugodne,… … Hrvatski jezični portal
brezpétnik — tudi brezpêtnik a m (ẹ̑; ȇ) nav. mn. obuvalo brez pet: natakniti brezpetnike; klobučevinasti, ponošeni brezpetniki … Slovar slovenskega knjižnega jezika
čévelj — vlja m (ẹ̑) 1. nav. mn. obuvalo s trdnejšimi podplati, segajoče največ čez gleženj: čevlji žulijo; čevlji škripljejo; nositi, obuti, sezuti, zavezati čevlje; čistiti, potempljati čevlje; desni čevelj ga tišči; pošvedrani, razhojeni, težki… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
cókla — e ž (ọ̑) 1. zavora, ki je obešena na verigo in se vtakne pod kolo: podložiti coklo; pren., ekspr. ti si mu za coklo; cokla napredka 2. nav. mn. obuvalo z lesenim podplatom: obuti cokle; klopotati s coklami; nerodne cokle ◊ žel. zavorna cokla… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
