òltārnī — òltārn|ī prid. koji se odnosi na oltar [∼o zvonce] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
oltáren — rna o prid. (ā) nanašajoč se na oltar: oltarni okras; oltarna slika / oltarne stopnice ♦ arhit. oltarni nastavek del nad oltarno mizo kot okras; oltarna miza mizi podobna priprava, navadno kamnita, za krščansko bogoslužje; rel. oltarni prt … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Коранда — имя это носили два чеха, оба Вячеслава, оба родом из Пильзена, жившие в XV веке. Первый, бывший священником в Пильзене, считается одним из главных основателей таборитского учения и красноречивейшим его защитником. В 1420 г. был взять в плен… … Энциклопедический словарь Ф.А. Брокгауза и И.А. Ефрона
Лупачь Мартин — чешский богослов, род. в конце XIV в. в Уездце, отчего его иногда называют Л. Уездецкий. Уже студентом Пражского университета принимал участие в движении по поводу Виклефова учения и проповедей Гуса; позже сражался под знаменами Жижки, считался… … Энциклопедический словарь Ф.А. Брокгауза и И.А. Ефрона
Řídeč — Řídeč … Deutsch Wikipedia
Van Eyck — (izg. vàn ȁjk), Jan (o.1395 1441) DEFINICIJA nizozemski slikar, prvi na europskom sjeverozapadu koji je prevladao srednjovjekovne sheme i uveo renesansni izraz u slikarstvo (oltarni poliptih u katedrali u Ghentu); nagi likovi Adama i Eve prvi… … Hrvatski jezični portal
díptih — tudi díptihon a m (ȋ) 1. um. poslikani ali reliefno okrašeni plošči, ki se zapirata kot knjiga: oltarni diptih; pren. novelistični diptih 2. pri starih Rimljanih povoščeni tablici za pisanje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
donátor — ja m (ȃ) knjiž. kdor daruje, podari kak večji (umetniški) dar, zlasti cerkvi: na oltarni sliki je upodobljen tudi donator / bil je med donatorji nove ustanove darovalci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nastávek — vka m (ȃ) 1. odstranljivi del naprave, ki omogoča navadno večnamensko uporabo: dokupiti nastavke; zamenjati nastavek; kovinski, plastični nastavek; sesalec z več nastavki / dimniški nastavek priprava, ki usmerja tok dima v zaželeno smer in… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
predéla — e ž (ẹ̑) arhit. spodnji del oltarnega nastavka: predela se navzgor razširja; predela in oltarni krili … Slovar slovenskega knjižnega jezika