- olupiti
- olúpiti (što) svrš. <prez. òlūpīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. òlūpljen>DEFINICIJAskinuti lupinuETIMOLOGIJAo (b)- + v. lupiti
Hrvatski jezični portal. 2014.
olupiti
Look at other dictionaries:
olúpiti — (što) svrš. 〈prez. òlūpīm, pril. pr. īvši, prid. trp. òlūpljen〉 skinuti lupinu … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
olupíti — in olúpiti im dov. (ȋ ú) odstraniti lupino, kožo: olupiti jabolko, jajce; olupiti z nožem // odstraniti lubje: olupiti deblo olupíti se in olúpiti se navadno z zvezi s koža izgubiti zgornje, zunanje plasti: koža na hrbtu se mu je olupila / pog.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
olupljivati — olupljívati (što) nesvrš. <prez. olùpljujēm, pril. sad. olùpljujūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. olupiti ETIMOLOGIJA vidi olupiti … Hrvatski jezični portal
olupljívati — (što) nesvrš. 〈prez. olùpljujēm, pril. sad. olùpljujūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}olupiti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
olupina — òlupina ž DEFINICIJA ostatak ili loše stanje čega što je potpuno dotrajalo ili pretrpjelo havariju; podrtina ETIMOLOGIJA vidi olupiti … Hrvatski jezični portal
izmezgáti — ám dov. (á ȃ) nar. štajersko olupiti, omajiti: izmezgati vrbovo šibo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kolerába — e ž (ȃ) kulturna rastlina s širokimi modrikasto zelenimi listi ali njena odebeljena korenika z rumenim mesom: okopavati kolerabo; olupiti, razrezati kolerabo / rumena koleraba … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kóža — e ž (ọ) 1. tanjša prevleka, sestavljena iz več plasti, na telesu a) človeka: odrgniti, opraskati si kožo; ekspr. vrv mu je posnela kožo z roke; prerezal si je samo kožo; zlomljena kost mu štrli iz kože; izsušena, uvela, ekspr. utrujena koža; ima … Slovar slovenskega knjižnega jezika
kúmara — e ž (ú) 1. kulturna rastlina s plazečim se steblom in rumenimi cveti ali njen sad: jesti kumare; olupiti kumaro / solata iz kumar / kisle, vložene kumare 2. slabš. nos: ima veliko kumaro / povsod vtika svojo kumaro ◊ zool. morska kumara na… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nalupíti — in nalúpiti im dov. (ȋ ú) 1. z lupljenjem priti do določene količine česa: nalupiti krompir za kosilo; nalupiti jabolka za kompot 2. deloma olupiti: nalupiti deblo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
