òkūžēn — (∅, čime) prid. 〈odr. ī〉 razg. koji je u neodređenom smislu zaražen ili zagađen čime [∼ bolestima; ∼ bakterijama; ∼ lošim idejama]; zahvaćen čim lošim … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
okúžiti — im dov. (ú ȗ) 1. vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem: izolirati obolele, da ne bi okužili zdravih; okužiti poskusne živali; umetno okužiti; paziti, da se rana ne okuži / pri delu z bolniki se je okužil; pren., ekspr. s takim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
òkužiti — (koga, se, čime) svrš. 〈prez. òkužīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. òkužen〉 izložiti (se) zarazi (bolesti, idejama itd.) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
òkūženōst — ž stanje onoga što je okuženo ili onoga koji je okužen … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
okuženost — òkūženōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA stanje onoga što je okuženo ili onoga koji je okužen ETIMOLOGIJA vidi okužiti … Hrvatski jezični portal
okužiti — òkužiti (koga, se, čime) svrš. <prez. òkužīm, pril. pr. īvši, prid. trp. òkužen> DEFINICIJA izložiti (se) zarazi (bolesti, idejama itd.) ETIMOLOGIJA o (b) + v. kuga, kužiti … Hrvatski jezični portal
metljàv — áva o prid. (ȁ á) vet. okužen z metljaji: metljave živali hujšajo / metljava jetra ∙ ekspr. pokazal je, da je gospodar, ne pa metljava ovca slaboten, neodločen, zmeden človek … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèokúžen — a o prid. (ȅ ȗ) ki ni okužen: neokužena koža, rana; neokužene osebe / zrak je tam še neokužen / ekspr. zdaj je s to miselnostjo še neokužen … Slovar slovenskega knjižnega jezika
okúženec — nca m (ȗ) nav. ekspr. okužen človek: bolniške sobe so bile polne okužencev; izognil se ga je kot okuženca … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rádioaktíven — vna o prid. (ā ȋ) nanašajoč se na oddajanje žarkov, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktivne snovi / radioaktivno razpadanje / radioaktivne padavine; po eksploziji atomske bombe je ozračje radioaktivno / radioaktivna analiza… … Slovar slovenskega knjižnega jezika