okužen

okužen
òkūžēn (Ø, čime) prid. <odr. -ī>
DEFINICIJA
razg. koji je u neodređenom smislu zaražen ili zagađen čime, zahvaćen čim lošim [okužen bolestima; okužen bakterijama; okužen lošim idejama]
ETIMOLOGIJA
vidi okužiti

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужно сделать НИР?

Look at other dictionaries:

  • òkūžēn — (∅, čime) prid. 〈odr. ī〉 razg. koji je u neodređenom smislu zaražen ili zagađen čime [∼ bolestima; ∼ bakterijama; ∼ lošim idejama]; zahvaćen čim lošim …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • okúžiti — im dov. (ú ȗ) 1. vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem: izolirati obolele, da ne bi okužili zdravih; okužiti poskusne živali; umetno okužiti; paziti, da se rana ne okuži / pri delu z bolniki se je okužil; pren., ekspr. s takim… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • òkužiti — (koga, se, čime) svrš. 〈prez. òkužīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. òkužen〉 izložiti (se) zarazi (bolesti, idejama itd.) …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • òkūženōst — ž stanje onoga što je okuženo ili onoga koji je okužen …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • okuženost — òkūženōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA stanje onoga što je okuženo ili onoga koji je okužen ETIMOLOGIJA vidi okužiti …   Hrvatski jezični portal

  • okužiti — òkužiti (koga, se, čime) svrš. <prez. òkužīm, pril. pr. īvši, prid. trp. òkužen> DEFINICIJA izložiti (se) zarazi (bolesti, idejama itd.) ETIMOLOGIJA o (b) + v. kuga, kužiti …   Hrvatski jezični portal

  • metljàv — áva o prid. (ȁ á) vet. okužen z metljaji: metljave živali hujšajo / metljava jetra ∙ ekspr. pokazal je, da je gospodar, ne pa metljava ovca slaboten, neodločen, zmeden človek …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • nèokúžen — a o prid. (ȅ ȗ) ki ni okužen: neokužena koža, rana; neokužene osebe / zrak je tam še neokužen / ekspr. zdaj je s to miselnostjo še neokužen …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • okúženec — nca m (ȗ) nav. ekspr. okužen človek: bolniške sobe so bile polne okužencev; izognil se ga je kot okuženca …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • rádioaktíven — vna o prid. (ā ȋ) nanašajoč se na oddajanje žarkov, ki nastajajo ob razpadu atomskih jeder: radioaktivne snovi / radioaktivno razpadanje / radioaktivne padavine; po eksploziji atomske bombe je ozračje radioaktivno / radioaktivna analiza… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”