- odzdraviti
- òdzdraviti (komu) svrš. <prez. -īm, pril. pr. -īvši, prid. rad. òdzdravio>DEFINICIJAodgovoriti na pozdrav uobičajenim konvencionalnim načinom (dobar dan! itd.); otpozdravitiETIMOLOGIJAvidi odzdrav
Hrvatski jezični portal. 2014.
odzdraviti
Look at other dictionaries:
òdzdraviti — (komu) svrš. 〈prez. īm, pril. pr. īvši, prid. rad. òdzdravio〉 odgovoriti na pozdrav uobičajenim konvencionalnim načinom (dobar dan! itd.) … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
odzdráviti — im dov. (ā ȃ) odgovoriti a) na pozdrav: komaj slišno mu je odzdravila; prijazno, vljudno odzdraviti / srečno, je odzdravil in odšel b) na nazdravljanje, zdravico: čakali so, da mu bo odzdravil / na vaše zdravje, mu je odzdravil … Slovar slovenskega knjižnega jezika
otpòzdraviti — (komu) svrš. 〈prez. īm, pril. pr. īvši, prid. rad. otpòzdravio〉 razg., {{c=1}}v. {{ref}}odzdraviti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
otpòzdravljati — (komu) nesvrš. 〈prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}otpozdraviti{{/ref}}, {{ref}}odzdraviti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
òdzdravljati — (komu) nesvrš. 〈prez. òdzdravljām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje〉, {{c=1}}v. {{ref}}odzdraviti{{/ref}} … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
otpozdraviti — otpòzdraviti (komu) svrš. <prez. īm, pril. pr. īvši, prid. rad. otpòzdravio> DEFINICIJA razg., v. odzdraviti ETIMOLOGIJA od (ot ) + v. pozdraviti … Hrvatski jezični portal
otpozdravljati — otpòzdravljati (komu) nesvrš. <prez. ām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. otpozdraviti, odzdraviti ETIMOLOGIJA vidi otpozdraviti … Hrvatski jezični portal
odzdravljati — òdzdravljati (komu) nesvrš. <prez. òdzdravljām, pril. sad. ajūći, gl. im. ānje> DEFINICIJA v. odzdraviti ETIMOLOGIJA vidi odzdrav … Hrvatski jezični portal
mílosten — tna o prid. (ȋ) nanašajoč se na milost: a) milostna sodba / iron. naklonil mu je milosten nasmešek b) bil je milosten z njim; gospa je zelo milostna c) milostna podoba / ob spominu na umrle Bog bodi milosten njegovi duši ◊ lov., voj. milostni… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
naláhko — in na láhko prisl. (ȃ) 1. izraža, da se dejanje dogaja brez občutka teže: nalahko dihati; nalahko in previdno stopati po brvi // izraža, da se dejanje dogaja brez sile, trdote: nalahko odpreti vrata, položiti otroka na posteljo; nalahko stisniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
