- omiliti
- òmiliti (komu) svrš. <prez. òmilīm, pril. pr. -īvši, prid. rad. òmilio>DEFINICIJApostati mio komu [omili mi u selu divojka]ETIMOLOGIJAo (b)- + v. mio
Hrvatski jezični portal. 2014.
omiliti
Look at other dictionaries:
òmiliti — (komu) svrš. 〈prez. òmilīm, pril. pr. īvši, prid. rad. òmilio〉 postati mio komu [omili mi u selu divojka] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
omíliti — im dov. (ȋ) 1. narediti kaj milo, blago: nasmeh je omilil njen obraz; pogled se mu je omilil / trpljenje ga je omililo / omiliti kazen, predpis // narediti kaj manj boleče, manj neprijetno: sneg je omilil padec / omiliti posledice potresa //… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
omiljeti — òmiljeti (komu) svrš. <prez. òmilīm, pril. pr. īvši, prid. trp. òmiljen> DEFINICIJA v. omiliti ETIMOLOGIJA vidi omiliti … Hrvatski jezični portal
omiljelost — òmiljelōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA v. omiljenost, obljubljenost, popularnost ETIMOLOGIJA vidi omiliti … Hrvatski jezični portal
omiljen — òmiljen prid. <odr. ī> DEFINICIJA koji je drugima mio, koji uživa simpatije; obljubljen, popularan [omiljena knjiga; omiljeni glumac] ETIMOLOGIJA vidi omiliti … Hrvatski jezični portal
omiljenost — òmiljenōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA stanje onoga koji je omiljen ili onoga što je omiljeno; popularnost, omiljelost, obljubljenost ETIMOLOGIJA vidi omiliti … Hrvatski jezični portal
kontrást — a m (ȃ) kar se v čem bistvenem popolnoma razlikuje od drugega, nasprotje: v delu so izraženi močni kontrasti; scena je polna kontrastov; omiliti kontraste / kontrast med lažjo in resnico / v njegovi poeziji nastopa tema kot kontrast (k) luči /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mràz — mráza m, mn. mrazóvi tudi mrázi (ȁ á) 1. razmeroma nizka temperatura: mraz nastopi, poneha, popusti, ekspr. pritisne; mraz je trajal, pog. držal nekaj dni; zavarovati se pred mrazom; ekspr. divji, leden, peklenski, sibirski, strupen mraz; nočni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nasprótje — a s (ọ̑) 1. pojav ali stanje, ko se kaj po bistvenih lastnostih razlikuje od določenega: v njegovih trditvah je precej nasprotij; odpraviti, omiliti nasprotja; izgladil je na prvi pogled veliko nasprotje; v stranki je prišlo do nasprotij;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
oblažíti — ím dov., oblážil (ȋ í) 1. raba peša olajšati, omiliti: oblažiti bolečine; oblažiti medsebojna nasprotja / oblažiti glasove 2. zastar. narediti kaj blago, plemenito: pisatelj je s svojimi deli oblažil ljudi … Slovar slovenskega knjižnega jezika
