- opičiti
- opíčiti svrš. <prez. òpīčīm, pril. pr. -īvši, prid. rad. opíčio, prid. trp. òpīčen>DEFINICIJAžarg. udaritiETIMOLOGIJAekspr.
Hrvatski jezični portal. 2014.
opičiti
Look at other dictionaries:
opíčiti — im dov. (í ȋ) nar. vzhodnoštajersko zapičiti: opičiti kol v zemljo / svoje oči je opičil v soseda; s pogledom se je opičila vanj … Slovar slovenskega knjižnega jezika
opičen — òpīčen prid. <odr. ī> DEFINICIJA pren., v. udaren (2), opaljen (2) ETIMOLOGIJA vidi opičiti … Hrvatski jezični portal
