Hrvatski jezični portal. 2014.
òzrāčje — sr knjiš. retor. 1. {{001f}}okolina, čovjekova sredina 2. {{001f}}radna i društvena atmosfera 3. {{001f}}ukupnost okolnosti u nekom krugu društva ili u društvu 4. {{001f}}ugođaj 5. {{001f}}arh. Zemljina atmosfera … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ozráčje — a s (ȃ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo: raketa je ponesla satelit nad ozračje; plasti ozračja; prozornost, valovanje ozračja; sevanje, vlaga v ozračju // zračna plast, zrak nad delom zemeljske površine: ozračje se je nenadoma ohladilo;… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
atmosfêra — e ž (ȇ) 1. zračna plast, ki obdaja zemljo, ozračje: raketa je ponesla satelit nad atmosfero; nižje plasti atmosfere / obmorska, tropska atmosfera; vpliv atmosfere na rast 2. duhovno ozračje, vzdušje: ti dogodki so ustvarili težko politično… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
labílen — lna o prid. (ȋ) ki se zelo lahko, hitro menja; nestalen, neuravnovešen: labilen temperament; labilno duševno stanje; labilno zdravje / cene so labilne / ona je čustveno labilna / biti labilna osebnost // nestabilen, majav: kanu je labilen ◊ fiz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meteorologíja — e ž (ȋ) veda, ki proučuje ozračje, vremenoslovje: študirati meteorologijo; strokovnjak za meteorologijo ♦ meteor. dinamična meteorologija nauk o gibanju v ozračju pod vplivom raznih sil; sinoptična meteorologija veda, ki proučuje ozračje za… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ohladíti — ím dov., ohládil (ȋ í) 1. narediti kaj hladno, mrzlo: ohladiti vino / nevihta je ohladila ozračje / ohladiti hrano na primerno temperaturo 2. povzročiti občutek hlada: veter mu je ohladil vročo glavo / sladoled jih je ohladil 3. ekspr. pomiriti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
sopáren — 1 rna o prid. (á ā) ki ima razmeroma visoko temperaturo in vlažnost: soparen zrak; soparno ozračje / soparen dan; soparno poletje / soparno vreme; pren. soparno ozračje v kolektivu // neprijetno topel, vlažen: oditi iz soparnih prostorov; soparni … Slovar slovenskega knjižnega jezika
stabílen — lna o prid., stabílnejši (ȋ) 1. trdno, zanesljivo stoječ: nizek, težek podstavek je stabilen; stabilna lestev // ki težko izgubi ravnotežje: čoln je stabilen; stabilna ladja; letalo je stabilno tudi pri povečani hitrosti; labilen in stabilen /… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zameglíti — ím [mǝg] dov., zameglì in zamègli; zamèglil (ȋ í) 1. narediti kaj nejasno, motno: dim je zameglil hiše; oblak prahu je zameglil ozračje / solze so ji zameglile oči 2. knjiž. narediti, da se o čem ne more dobiti jasne, določene podobe: zamegliti… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zastrúpljati — am nedov. (ú) 1. povzročati, da v organizem prihaja strup: zastrupljati goste s pokvarjeno hrano; ta tovarna zastruplja ribe v reki / zastrupljati (si) želodec s tobakom // usmrčevati tako, da v organizem prihaja strup: zastrupljati nasprotnike,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
