òvršnī — prid. koji je dio postupka ovrhe, koji se odnosi na ovrhu ∆ {{001f}}∼ bubanj 1. {{001f}}znak bubnjem kojim se oglašava ovrha 2. {{001f}}pren. propadanje, padanje pod stečaj, materijalna propast … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
ovŕšen — šna o prid. (ȓ) knjiž. ki je, se nahaja na vrhu, ob vrhu: ovršni del krošnje ♦ bot. ovršni list list v bližini cveta ali socvetja, ki se od pravih listov navadno loči po barvi, obliki in velikosti … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ovójek — jka m (ọ̑) star. tanka plast tkiva, ki kaj obdaja, zlasti seme; ovoj: ovojek semena / ovojek sviloprejke ◊ bot. ovršni listi socvetja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pléva — e ž (ẹ) trši ovoj semena pšenice, rži, ki ni tesno zrasel z vsebino: spraviti zrno iz pleve // mn. ti ovoji, odstranjeni z mlatenjem: zeblo ga je, zato se je zakopal v pleve; napolniti blazino s plevami; vreča plev ● knjiž. ločiti pleve od zrnja … Slovar slovenskega knjižnega jezika
túlec — lca m (ȗ) 1. cevasta priprava a) za hranjenje, nošenje puščic: obesiti si tulec čez rame; potegniti puščico iz tulca b) za hranjenje, nošenje česa sploh: spraviti šivanke v tulec; izročiti komu diplomo v tulcu; kovinski, plastičen tulec / tulec… … Slovar slovenskega knjižnega jezika