natresti
Look at other dictionaries:
nàtrēsti — (što, čega) svrš. 〈prez. natrésēm, pril. pr. sāvši, prid. rad. nàtrēsao〉 učiniti da plod padne tako da se trese krošnjom ili granom [∼ oraha; ∼ jabuka] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
natrésti — trésem dov., natrésite in natresíte; nam. natrést in natrèst (ẹ) spraviti kam določeno količino česa sipkega, drobnega: natresti malo moke v vrečo / natresti poti s peskom nasuti, posuti / publ. natresli so jim polno mrežo golov dali so jim… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
natreskati — nàtreskati se svrš. <prez. nàtreskām se, pril. pr. āvši se, prid. trp. nàtreskān> DEFINICIJA razg. iron., v. opiti (se) ETIMOLOGIJA vidi natresti … Hrvatski jezični portal
potrésti — trésem dov., potrésite in potresíte; nam. potrést in potrèst (ẹ) 1. narediti kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim: potresti razvaljano testo z rozinami; potresti jagode s sladkorjem / potresi še malo moke in daj meso v pečico / ptičkom… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pritrésti — trésem dov., pritrésite in pritresíte; nam. pritrést in pritrèst (ẹ) 1. dodatno, zraven natresti: pritresel je še toliko krompirja, da je bila košara polna / pritresi kokošim še malo koruze / pritresi jim še nekaj kolačkov 2. ekspr. prinesti: na … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vírh — a m (ȋ) nar. rastlina z ledvičastimi listi in rjavo rdečimi cveti; kopitnik: virh cveti; dati, povezati virh v cvetnonedeljsko butaro // kadilo iz te rastline: natresti virha na žerjavico … Slovar slovenskega knjižnega jezika
vŕh — a stil. á m, mn. vrhóvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ) 1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
zób — á tudi zóba m, mn. zobjé (ọ̑) 1. trd, bel izrastek v spodnji in zgornji čeljusti za grizenje, žvečenje hrane: zob ga boli; zob se mu maje; otroku že rastejo zobje; zobje so mu šklepetali od mraza; izdreti, izpuliti zob; odlomiti si zob; stisniti … Slovar slovenskega knjižnega jezika