- nediscipliniran
- nedisciplìnīrān prid. <odr. -ī>DEFINICIJAkoji se ne podvrgava disciplini; anarhičan, hirovit, neposlušan, samovoljanETIMOLOGIJAne- + v. disciplina, discipliniran
Hrvatski jezični portal. 2014.
nediscipliniran
Look at other dictionaries:
nedisciplìnīrān — prid. 〈odr. ī〉 koji se ne podvrgava disciplini; neposlušan, hirovit, samovoljan, anarhičan … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
nèdiscipliníran — a o prid. (ȅ ȋ) ki ni discipliniran, se ne podreja disciplini: malomaren, nediscipliniran delavec / nedisciplinirani tekmovalci, učenci; nesrečo je zakrivil nediscipliniran voznik / nedisciplinirano ravnanje, vedenje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nedisciplinirano — nedisciplìnīrāno pril. DEFINICIJA na nediscipliniran način ETIMOLOGIJA vidi nediscipliniran … Hrvatski jezični portal
nediscipliniranost — nedisciplìnirānōst ž <G osti, I osti/ ošću> DEFINICIJA osobina onoga koji je nediscipliniran ETIMOLOGIJA vidi nediscipliniran … Hrvatski jezični portal
nedisciplìnīrāno — pril. na nediscipliniran način … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
razobrúčiti — (koga, što, se) svrš. 〈prez. razòbrūčīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. razòbrūčen〉 1. {{001f}}(što) osloboditi obruča, skinuti obruče (koji drže bačvu, kacu itd.) 2. {{001f}}(se) pren. raspustiti se, postati neodgovoran, popustiti u stezi … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
razobručiti — razobrúčiti svrš. <prez. razòbrūčīm, pril. pr. īvši, prid. trp. razòbrūčen> DEFINICIJA 1. (što) osloboditi obruča, skinuti obruče (koji drže bačvu, kacu itd.) 2. (se) pren. raspustiti se, postati neodgovoran, popustiti u stezi, postati… … Hrvatski jezični portal
nèdiscipliníranec — nca m (ȅ ȋ) ekspr. nediscipliniran človek: težko je delati s takimi nediscipliniranci … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nemír — a m (ȋ) 1. stanje s hrupom, ropotom: v razredu je bil nemir; nemir v dvorani se je polegel; ekspr. otroci že poskrbijo za nemir / ta učenec pogosto dela nemir je nemiren, nediscipliniran ∙ njegov prihod je povzročil velik nemir živahno,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
podivjáti — ám dov. (á ȃ) 1. začeti živeti svobodno v naravi: pes mu je ušel in podivjal / kulturne rastline lahko podivjajo 2. postati nekultiviran, neciviliziran: zaradi življenja v samoti je popolnoma podivjal // postati neobdelan, nenegovan: ni zmogel… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
