- nepažljivo
- nepàžljivo pril.DEFINICIJAna nepažljiv način, bez pažnje [nepažljivo voziti]; nepomnjivoETIMOLOGIJAvidi nepažnja
Hrvatski jezični portal. 2014.
nepažljivo
Look at other dictionaries:
nepàžljivo — pril. na nepažljiv način; bez pažnje, nepomnjivo [∼ voziti] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
nèpazljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) ki ni pazljiv: nepazljiv poslušalec, učenec / nepazljivo branje / nepazljivo ravnanje z orožjem nèpazljívo prisl.: nepazljivo poslušati … Slovar slovenskega knjižnega jezika
poslúšati — am, in poslúšati tudi poslušáti am nedov. (ú; ú á ú) 1. zavestno, hote s sluhom zaznavati: sedel je mirno in poslušal; poslušati bitje srca; poslušati hrup; poslušal sem, kako je pokalo v daljavi; gledati in poslušati; molče, napeto, pazljivo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ȕho — ȕh|o (ȕvo reg. + srp.) sr 〈N mn ‹ši/ušèsa pejor., G ȗhā/ùšijū/ùšī/ušésā pejor.〉 [ovo uho, ova uha/ove uši] 1. {{001f}}a. {{001f}}anat. paran organ sluha, služi za percepciju zvuka i ravnoteže [srednje ∼o; unutrašnje ∼o; vanjsko ∼o; klempave… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
uho — ȕho (ȕvo reg. + srp.) sr <N mn ȕši/ušèsa pejor., G ȗhā/ùšijū/ùšī/ušésā pejor.> [ovo uho; ova uha/ove uši] DEFINICIJA 1. a. anat. paran organ sluha, služi za percepciju zvuka i ravnoteže [srednje uho; unutrašnje uho; vanjsko uho; klempave… … Hrvatski jezični portal
èn — êna o stil. ó štev., sam. êden [dǝn] (ȅ é) 1. izraža število ena [1] a) v samostalniški rabi: ena in ena je dve; eden je obstal, dva sta zbežala; le ena se nas je spomnila; a enega se bojim: bolezni / eden izmed stražnikov ga je opazil; ti si… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
pól — a m (ọ̑) 1. geogr., navadno v zvezi zemeljski pol točka na zemeljski površini, skozi katero gre zemeljska os, (zemeljski) tečaj: povezati zemeljska pola z umišljenim polkrogom; področje okrog zemeljskega pola / južni, severni pol 2. elektr.… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trampljáti — ám nedov. (á ȃ) ekspr. nerodno, okorno, nepazljivo iti, hoditi: trampljati proti domu; trampljati za vodnikom … Slovar slovenskega knjižnega jezika
uhó — ušésa s (ọ̑ ẹ) 1. čutilo za sluh in ravnotežje: primerjati človeško uho z živalskim; oko in uho / ušesa ga bolijo; zamašiti si, zatisniti si ušesa; iz ušes mu teče gnoj; trga ga po ušesu // to čutilo glede na svojo sposobnost: levo uho mu peša; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
