štàfētnī — štàfētn|ī prid. koji pripada štafeti [∼a palica; ∼a trka] ∆ {{001f}}predati ∼u palicu (komu) 1. {{001f}}sport dosl. predati sljedećem trkaču 2. {{001f}}pren. prenijeti na drugoga neku dužnost, zadaću, povjeriti mu daljnja nastojanja na nekom… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
štaféten — tna o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na štafeto: štafetni tek; tekmovati v štafetnem plavanju / tekmovalec preda štafetno palico palico določene velikosti, ki jo udeleženci štafete izročajo drug drugemu / izročiti komu štafetno palico umetniško… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
ték — 1 a m (ẹ̑) 1. glagolnik od teči: tek ga je utrudil; upočasniti tek; med tekom se ozirati; hiter, poluren tek; zasopel od teka / preiti iz teka v hojo; spustiti se v tek / tek magnetofonskega traku / tek motorja, ure / knjiž., redko tek bolezni,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
tekáč — a m (á) 1. športnik, ki goji tek: trenirati tekače / smučarski tekači 2. kdor je sposoben teči: fant je dober, slab tekač / konj tekač 3. kdor teče, opravljajoč kako nalogo, delo: tekači prenesejo z baklami ogenj / v nekaterih azijskih deželah… … Slovar slovenskega knjižnega jezika