- neprestan
- nȅprestān prid. <odr. -ī>DEFINICIJAkoji ne prestaje; neprekidan, stalanETIMOLOGIJAne- + v. prestati
Hrvatski jezični portal. 2014.
neprestan
Look at other dictionaries:
nèprestán — a o prid. (ȅ á) 1. ki je, obstaja brez prenehanja: živi v neprestanem boju z okolico; neprestan strah, šum; neprestana skrb 2. ekspr. pogost, pogosten: neprestani nalivi; neprestani napadi kritike so mu jemali voljo do dela nèprestáno prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nȍn-stȍp — nȍn stȍp1 prid. 〈indekl.〉 razg. koji stalno radi, koji radi bez prekida (npr. trgovina); neprestan [∼ radno vrijeme] ✧ {{001f}}engl. nȍn stȍp2 pril. žarg. stalno, neprekidno, bez prestanka [radim ∼; uzrujava se ∼; pričati ∼] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
neprestance — nȅprestancē pril. DEFINICIJA v. neprestano ETIMOLOGIJA vidi neprestan … Hrvatski jezični portal
neprestano — neprèstano pril. DEFINICIJA bez prestanka; neprekidno, neprestance, stalno ETIMOLOGIJA vidi neprestan … Hrvatski jezični portal
non-stop — nȍn stȍp [b] (I)[/b] prid. <indekl.> DEFINICIJA razg. koji stalno radi, koji radi bez prekida (npr. trgovina) [non stop radno vrijeme]; neprestan ETIMOLOGIJA engl … Hrvatski jezični portal
infinitan — ȉnfinītan prid. <odr. tnī> DEFINICIJA 1. koji je bez kraja; beskonačan, beskrajan, bezgraničan, neprestan, trajan 2. gram. neodređen, bezličan [infinitan oblik] ETIMOLOGIJA lat. infinitus … Hrvatski jezični portal
konstánten — tna o prid. (ȃ) 1. ki se ne spreminja, ne spremeni; nespremenljiv, stalen: temperatura je bila ves čas konstantna / bolj ali manj konstantne oblike ustaljene ♦ ekon. konstantni kapital kapital, vložen v produkcijska sredstva; fiz. konstantna… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nènehajóč — tudi nènehajòč óča e prid. (ȅ ọ̄ ȅ ọ; ȅ ȍ ȅ ọ) knjiž. nenehen, neprestan: nenehajoč boj proti boleznim; živel je v nenehajočem strahu pred smrtjo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nenéhaven — vna o prid. (ẹ̑) star. nenehen, neprestan: nenehaven boj za pravice; živeti v nenehavnem strahu … Slovar slovenskega knjižnega jezika
nèodjenljív — a o prid. (ȅ ȋ ȅ í) 1. raba peša nepopustljiv: neodjenljiv človek; v svojih nazorih je neodjenljiv / neodjenljiv značaj / občudovali so njegovo neodjenljivo delo, prizadevanje vztrajno 2. knjiž., redko nenehen, neprestan: neodjenljive skrbi… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
