nezakonski

nezakonski
nezákonskī prid., opr. zakonski
DEFINICIJA
ETIMOLOGIJA
vidi nezakonit

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Поможем написать курсовую

Look at other dictionaries:

  • nezákonskī — prid. koji nije zakonski, koji se ne temelji na zakonu, opr. zakonski …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • nèzakónski — a o prid. (ȅ ọ̄) ki ni zakónski: nezakonski spolni odnosi / zakonski in nezakonski otroci; nezakonska mati …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • otròk — ôka m, mest. ed. otrôku in otróku, mn. otrôci otrók otrôkom otrôke otrócih otróki (ȍ ó) 1. deček ali deklica v prvih letih življenja: otrok je zaspal; negovati, pestovati, previjati otroka; vzgajati otroke; posvojiti otroka; rada je pri otrocih …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • alimênti — tudi aliménti ov m mn. (é ē; ẹ ẹ̄) denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente; prejemati alimente; tožila ga je za alimente …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • bastárd — a m (ȃ) 1. biol. potomec staršev z različno dedno osnovo; križanec: ta pes je bastard 2. slabš., redko nezakonski otrok, zlasti če so njegovi starši iz zelo različnih družbenih razredov: v hiši svojega bogatega očeta se je počutil tujca in… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • fáčuk — a m (ȃ) nar. vzhodno nezakonski otrok: fačuka ima // ekspr. otrok sploh: težko je nasititi vse te lačne fačuke …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ìlegitímen — mna o prid. (ȉ ȋ) knjiž. nezakonski, nezakonit: ilegitimni otrok / ilegitimna vlada …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ízven — in izven [vǝn in ven] predl. (ȋ) z rodilnikom 1. za izražanje položaja, ki ni v mejah določenega predmeta ali prostora; zunaj: hiša je izven mestnega obzidja; zidati izven gradbenega okoliša / stanuje izven Ljubljane 2. publ. za izražanje… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • ízvenzakónski — a o [vǝn in ven] prid. (ȋ ọ̄) knjiž. ki ni v zakonu, v okviru zakona, nezakonski: izvenzakonski spolni odnosi; izvenzakonska skupnost moškega in ženske / publ. izvenzakonski otrok …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • kúkavica — e ž (ú) 1. ptica selivka, ki odlaga jajca v gnezda manjših ptic pevk: kukavica kuka; iz gozda je bilo slišati kukavico ∙ iz radijskega sprejemnika se je oglasila kukavica zvočni signal ljubljanske radijske postaje; ura s kukavico ura, navadno… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”