napraviti

napraviti
nàpraviti (se) svrš. <prez. nàpravīm (se), pril. pr. -īvši (se), prid. trp. nàpravljen>
DEFINICIJA
1. (što) izraditi, stvoriti, sastaviti [napraviti lutku; napraviti napitak]
2. (što) počiniti, uzrokovati [napraviti štetu; napraviti glupost]
3. (se) pretvarati se, praviti se [napraviti se mrtav]
4. (se) razg. eufem. (o djeci) izvršiti veliku nuždu
5. (u raznim vezama riječi) [napraviti svađu (kavgu), razg. zametnuti svađu; (kavgu); napraviti pare (novac) odlično zaraditi, vrlo mnogo steći, obogatiti se; napraviti gužvu izazvati gužvu; napraviti predstavu prirediti predstavu; napraviti ručak prirediti ručak; napraviti vraga loše što učiniti; pokvariti što, proizvesti štetu, uzrokovati kakvo zlo, izazvati komplikacije; napraviti dijete, razg. oploditi ženu i zametnuti plod; dobiti dijete, biti otac; napraviti jelo (kruh, kolač, juhu itd.) pokriva sva posebna značenja koja se odnose na tehniku rada; (skuhati, umijesiti, ispeći itd.)]
6. razg. (u raznim vezama zamjenjuje precizniji glagol koji znači tu radnju) [napraviti krevet prostrijeti krevet; napraviti stol prostrijeti stol; napraviti doručak (ručak, večeru) prirediti doručak (ručak, večeru); napraviti čvor vezati čvor; napraviti rezultat (u nekoj sportskoj igri); napraviti poen postići rezultat, poen]
FRAZEOLOGIJA
napraviti od koga budalu (koga budalom) izigrati, prevariti;
napraviti koga tužnim (sretnim i sl.) rastužiti (usrećiti i sl.)
ETIMOLOGIJA
na- + v. praviti

Hrvatski jezični portal. 2014.

Игры ⚽ Нужно решить контрольную?

Look at other dictionaries:

  • nàpraviti — (što, se) svrš. 〈prez. nàpravīm (se), pril. pr. īvši (se), prid. trp. nàpravljen〉 1. {{001f}}(što) izraditi, stvoriti, sastaviti [∼ lutku; ∼ napitak] 2. {{001f}}(što) počiniti, uzrokovati [∼ štetu; ∼ glupost] 3. {{001f}}(se) pretvarati se,… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • napráviti — im dov. (á ȃ) 1. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočiti nastanek česa: napraviti cesto; čevljar je napravil čevlje; napraviti načrt, program; za to pecivo napravite krhko testo; pog.: napraviti kosilo skuhati, pripraviti; napraviti si… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • dáti — dám dov., 2. mn. dáste, 3. mn. stil. dadó, dadé; dál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: dati komu knjigo, kos kruha, rožo; dati sinu denar za kino; daj sem tisto knjigo / dati komu kosilo, jesti, piti / dati posestvo sinu / dati komu kaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izrabíti — in izrábiti im dov. (ȋ á) 1. popolnoma, v celoti porabiti: izrabiti ves kredit // napraviti, da se kaj funkcionalno, namensko izpolni: izrabiti prostor / ves prosti čas izrabi za študij 2. napraviti, da kaj opravi svoj namen: maksimalno izrabiti …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • izročíti — ím dov., izróčil (ȋ í) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: izročiti komu denar, knjigo; izročiti telegram naslovniku / izročiti posestvo sinu / izročiti komu kaj v last / ekspr. izročite mu lepe pozdrave / izročiti tuji državi storilca… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • oddáti — dám dov., 2. mn. oddáste in oddáte; oddál (á) 1. napraviti, da preide kaj k drugemu: oddati blago stranki, ključ vratarju, pismo naslovniku / oddati skupino drugemu vodiču / oddati v najem, zakup dati // napraviti, da preide kaj drugemu v uporabo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • učìniti — (što) svrš. 〈prez. ùčinīm, pril. pr. īvši, prid. trp. ùčinjen〉 1. {{001f}}a. {{001f}}napraviti kakvu radnju [∼ korak]; uraditi b. {{001f}}obaviti kakav posao; načiniti 2. {{001f}}kakvom radnjom stvoriti nove činjenice [∼ budalu (od koga)];… …   Veliki rječnik hrvatskoga jezika

  • učiniti — učìniti (što) svrš. <prez. ùčinīm, pril. pr. īvši, prid. trp. ùčinjen> DEFINICIJA 1. a. napraviti kakvu radnju; uraditi [učiniti korak] b. obaviti kakav posao; načiniti 2. kakvom radnjom stvoriti nove činjenice; napraviti [učiniti budalu… …   Hrvatski jezični portal

  • izkorístiti — im dov. (í ȋ) 1. popolnoma, v celoti porabiti: izkoristil je ves kredit / dopusta ne more več dobiti, ker ga je že izkoristil // napraviti, da se kaj funkcionalno, namensko izpolni: dobro izkoristiti prostor / izkoristiti in zapraviti čas / lepo …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

  • naložíti — ím dov., nalóžil (ȋ í) 1. napraviti, da pride kaj na kako vozilo, žival z namenom, da se prepelje, prenese: naložiti les, tovor, živino; naložiti na mulo, nosila, voz; naložiti si drv v naročje / naložiti ladjo, vagon // napraviti, da pride kaj… …   Slovar slovenskega knjižnega jezika

Share the article and excerpts

Direct link
… Do a right-click on the link above
and select “Copy Link”