- mučilo
- mùčilo sr (ob. mn)DEFINICIJAsprava za mučenje [staviti na mučila]ETIMOLOGIJAvidi muka
Hrvatski jezični portal. 2014.
mučilo
Look at other dictionaries:
mučílo — a s (í) mučilna priprava: srednjeveška mučila; pren., ekspr. učbenik naj ne bo mučilo za učence … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mùčilo — mùčil|o sr (ob. mn) sprava za mučenje [staviti na ∼a] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
škrîp — škrîp1 m škripa ⃞ {{001f}}čizme, (cipele) na ∼ obuća kovana drvenim klincima tako da škripi pri hodanju škrîp2 m 〈N mn škrı̏povi〉 mučilo u srednjem vijeku, sredstvo za mučenje kojim se iznuđivalo priznanje da je mučeni krivovjernik, zločinac itd … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
škrip — škrȋp2 m <N mn škrȉpovi> DEFINICIJA mučilo u srednjem vijeku, sredstvo za mučenje kojim se iznuđivalo priznanje da je mučeni krivovjernik, zločinac itd. [mučiti na škripu] … Hrvatski jezični portal
domotóžje — a s (ọ̑) hrepenenje po domu, domovini: v tujini ga je mučilo, razjedalo domotožje / fant ima domotožje toži se mu po domu, po domačih / prevzelo ga je domotožje po domačih hribih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
múčiti — im nedov. (ú ȗ) 1. namenoma povzročati telesne bolečine: pri zasliševanju so ljudi tudi mučili; mučiti ujetnike; mučiti živali; mučili so ga, da bi kaj priznal / mučiti koga do smrti 2. nav. ekspr. povzročati, da mora kdo prestajati velik napor … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razrešíti — in razréšiti im dov. (ȋ ẹ) 1. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: razrešiti uganko; razrešiti znamenja na pergamentu; kar ga je dolgo mučilo, se je razrešilo samo od sebe / hotel je razrešiti vse skrivnosti narave… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
rešíti — in réšiti im dov. (ȋ ẹ) 1. narediti, da kdo, ki je v življenjski nevarnosti, ostane živ: bolnika so komaj rešili; rešiti z umetnim dihanjem / zdravila so ga rešila 2. narediti, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju: rešiti otroka,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
trapílo — a s (í) zastar. mučilna priprava, mučilo: ležati na trapilu; srednjeveška trapila ♦ etn. majolika, vrček z luknjico zgoraj, da pri pitju steče pijača pivcu v obraz … Slovar slovenskega knjižnega jezika
