sleći
Look at other dictionaries:
sléči — sléčem dov., sléci slécite in slecíte; slékel slékla (ẹ) narediti, da kdo nima na telesu oblačila: mati je slekla otroka; sleči plašč; sleči (si) hlače, krilo; do pasu se sleči; hitro, popolnoma se sleči / redko sleči čevlje sezuti, rokavice… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
mı̏slēćī — mı̏slēć|ī prid. (mı̏slēćā ž, mı̏slēćē sr) koji misli, kojemu je svojstveno da misli [∼i ljudi; čovjek je ∼e biće] … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
mı̏sliti — mı̏sli|ti nesvrš. 〈prez. īm, pril. sad. mı̏slēći, prid. rad. mı̏slio, prid. trp. mı̏šljen, gl. im. mı̏šljēnje〉 1. {{001f}}(∅) radom mozga oblikovati misao, oblikovati pojmove i sudove; rasuđivati, zaključivati 2. {{001f}}(na koga/što, o… … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
slegnuti — slȅgnuti (slȅći) (se) svrš. <prez. slȅgnēm (se), pril. pr. ūvši (se), prid. rad. slȅgnuo/slȅgao (se)> DEFINICIJA 1. razg. staložiti se (1) 2. spustiti se u razini od gubitka zraka i vlage [kruh se slegao, tijesto se sleglo] 3. ekspr.… … Hrvatski jezični portal
bolêrček — čka m (ȇ) ekspr. kratek ženski telovnik, ki se ne zapenja; bolero: pomagal ji je sleči bolerček … Slovar slovenskega knjižnega jezika
gòl — gôla o tudi ó [gou̯] prid. (ȍ ó) 1. ki je brez dlake, las ali perja: v gnezdu so bili še goli mladiči; gola in gladka brada; vzel je klobuk z gole glave; na nekaterih mestih je bila koža čisto gola / veje kostanjev so bile že gole; golo drevje… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
hláče — hláč ž mn. (á ȃ) oblačilo, zlasti moško, ki obdaja spodnji del telesa in vsako nogo posebej: nositi, obleči, sleči, strgati hlače; irhaste, platnene hlače; hlače do kolen / delovne, jahalne, smučarske hlače; ženske hlače; dolge hlače katerih… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
izlevíti se — ím se in zlevíti se ím se dov., izlévi se in izlêvi se in zlévi se in zlêvi se; izlévil se in zlévil se (ȋ í) odstraniti si, sleči si pretesno vrhnjo plast kože: kača, ličinka se izlevi ● ekspr. po nesreči se je izlevil v preprostega človeka je… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
markêr — ja m (ȇ) 1. nekdaj kdor pri biljardu zapisuje točke, navadno natakar: marker mu je pomagal sleči plašč 2. šport. človek, zavarovan s posebno obleko, na katerem se službeni psi učijo napadati in braniti: biti marker ◊ agr. naprava ali del naprave … Slovar slovenskega knjižnega jezika
meníški — a o [tudi mǝn] prid. (ȋ) nanašajoč se na menihe: preučevati meniško življenje / meniška kuta / meniški redovi starejši samostanski redovi, ki živijo ločeno od drugih ljudi; sleči meniško obleko stopiti iz samostanskega reda meníško prisl.:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
