- razgovoriti
- razgovòriti svrš. <prez. razgòvorīm, pril. pr. -īvši, prid. trp. razgòvoren>DEFINICIJArazgovorom utješiti, raspoložiti, zabavitiETIMOLOGIJAvidi razgovarati
Hrvatski jezični portal. 2014.
Hrvatski jezični portal. 2014.
razgovòriti — svrš. 〈prez. razgòvorīm, pril. pr. īvši, prid. trp. razgòvoren〉 razgovorom utješiti, raspoložiti, zabaviti … Veliki rječnik hrvatskoga jezika
razgovoríti se — ím se dov., razgovóril se; nam. razgovôrit se in razgovorít se (ȋ í) začeti dosti in sproščeno govoriti: sopotnika sta se razgovorila; razgovorili so se o zemlji in letini; preveč, na široko se razgovoriti / kar brez strahu se razgovorite… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
raz... — predpona 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje a) premikanja ali usmerjenosti v več krajev, smeri: razgnati, raznesti, razvoziti / razgrniti, razložiti po mizi / razblebetati, razglasiti novico / v zvezi s se razbežati se, raziti se,… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razbeséditi se — im se dov. (ẹ̄ ẹ̑) 1. knjiž. razgovoriti se: razbesedil se je o fotografiranju; preveč, zelo si se razbesedil 2. nar. spreti se, sporeči se: razbesedila sta se zaradi zemlje … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razblebetáti — ám in éčem dov. (á ȃ, ẹ) slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: novico o poroki je hitro razblebetala razblebetáti se razgovoriti se: v pijanosti se je razblebetal … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razbrbráti — ám dov. (á ȃ) ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: nič ne zamolči, vse razbrbra razbrbráti se razgovoriti se: ob kavi sta se razbrbrala … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razčenčáti — ám dov. (á ȃ) ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: ne zaupaj ji tega, vse bo razčenčala razčenčáti se razgovoriti se: razčenčal se je o vseh mogočih neumnostih … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razčvekáti — ám dov. (á ȃ) slabš. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: ne povej ji, vse bo razčvekala razčvekáti se razgovoriti se: razčvekali sta se o vseh mogočih stvareh … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razklepetáti — ám in éčem dov. (á ȃ, ẹ) ekspr. na več krajih nepremišljeno reči, povedati: kar je slišala, je razklepetala razklepetáti se razgovoriti se: pri kosilu so se otroci razklepetali o šoli … Slovar slovenskega knjižnega jezika
razklopotáti — ám tudi óčem dov. (á ȃ, ọ) ekspr. razmajati: slaba pot je voz razklopotala razklopotáti se slabš. razgovoriti se: razklopotal se je, da se ni dal ustaviti razklopotán a o: razklopotan avtobus … Slovar slovenskega knjižnega jezika