Hrvatski jezični portal. 2014.
reformírati — am dov. in nedov. (ȋ) spremeniti a) sistem, ureditev česa: reformirati organizacijo; reformirati pravopis, cerkveni red; program so samo reformirali, ne pa sestavili novega preuredili / ekspr. reformirati samega sebe spremeniti b) vsebino česa:… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
Ou-yang — (izg. òu jȁng), Hsiu (1007 1072) DEFINICIJA kineski pjesnik i državnik iz dinastije Sung; ponovo uveo jednostavni »stari stil« u kinesku književnost, pokušao reformirati političke institucije slijedeći konfucijska načela … Hrvatski jezični portal
Osman — Òsman DEFINICIJA 1. v. 2. ime dvojice osmanskih sultana (13 17. st.) 3. I (1258 1324), prvi osmanski sultan (od 1299), osnivač osmanske dinastije, od 1285. stvara moćnu državu 4. II (1603 1622), osmanski sultan, za kratke vladavine (od 1618)… … Hrvatski jezični portal
pisáva — e ž (ȃ) 1. sistem znakov za pisno sporazumevanje: iznajti, sestaviti, uvesti pisavo; razvoj pisave / cirilska pisava; latinska pisava latinica; črkovna, zlogovna pisava; grška, kitajska pisava; hieroglifska pisava najslovesnejša staroegipčanska… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
právo — a s (ȃ) 1. pravila, ki urejajo odnose v določeni družbeni skupnosti in določajo kazni za kršitev teh pravil: reformirati pravo; zgodovina prava / cerkveno pravo // veda o tem: študirati pravo; razvoj prava / pog. vpisati se na pravo pravno… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preosnávljati — am nedov. (á) knjiž. spreminjati, reformirati: hotel je preosnavljati svet … Slovar slovenskega knjižnega jezika
preosnováti — snújem dov., preosnovál (á ú) knjiž. preoblikovati, preurediti: ministrski predsednik je preosnoval vlado; inštitut se je preosnoval v samostojno znanstveno enoto / družba se je preosnovala po načelih svobodnega odločanja / preosnovati šolstvo… … Slovar slovenskega knjižnega jezika
reformíranje — a s (ȋ) glagolnik od reformirati: reformiranje šolstva / reformiranje krščanstva … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šóla — 1 e ž (ọ̑) 1. vzgojno izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; … Slovar slovenskega knjižnega jezika
šólstvo — a s (ọ̑) 1. sistem organiziranja splošnega izobraževanja, vzgoje: financirati, organizirati, reformirati šolstvo; pospeševanje šolstva; razvoj šolstva na Slovenskem; naraščajoči izdatki za šolstvo / sistem šolstva / Zavod SR Slovenije za šolstvo … Slovar slovenskega knjižnega jezika
